BLAGOSLOV
Nad črve z mašo, z zidarji proti propadu
V Goriči vasi blagoslovili 110 metrov dolgo in 1,5 metra visoko obzidje.
Odpri galerijo
RIBNICA – Podružnično cerkev Marijinega imena v Goriči vasi blizu ponikalnega potoka Bistrica so sezidali v 16. stoletju, temeljito pa je bila predelana leta 1898, ko je dobila nov zvonik. Na glavnem oltarju iz druge polovice 18. stoletja je slika sv. Duha, ki jo je sredi 17. stoletja naslikal mojster Hans Georg Geiger.
Neobaročna stranska oltarja sta izdelek velikolaškega podobarja Franca Jonteza, križev pot pa je leta 1899 poslikal Simon Ogrin. Okoli cerkve je bilo v času kuge pokopališče, pozneje prestavljeno v Hrovačo. Posebnost cerkvenega posestva je vsekakor kamnito obzidje, ki je del neprecenljive kulturne dediščine sakralnega objekta.
Kljub prenovam cerkve je ostajalo prepuščeno zobu časa in se podiralo, moteča je bila tudi odprtina za dovoz in odvoz materiala. Bilo je že preveč načeto, zato je novi vaški odbor pod vodstvom Roka Tanka sklenil, da po letu 1992, ko je bilo na cerkvi zadnjič opravljeno kakšno obnovitveno delo, pristopi k temeljiti sanaciji obzidja. Idejo so vaščani Goriče vasi navdušeno podprli.
»Omenil bi, da v naši vasi že desetletja dajemo glave v kup pri organizaciji velikega tradicionalnega pustnega karnevala, pomladi pa ob mostu pri Bistrici postavimo mlaj, ki je nekaj posebnega. Tudi pri drugih akcijah je odzivnost izjemna, tokrat pa bi lahko rekel, da je bila popolna. Ne le zaradi prostovoljnosti in dejstva, da smo tako ceno investicije dvakrat znižali, predvsem je zasijala nova oblika složnosti in želje narediti za kraj nekaj dobrega. Podporo smo dobili od župnika Antona Berčana in ključarja,« je dejal Rok Tanko.
Tako je začelo rasti 110 metrov dolgo in 1,5 metra visoko obzidje, ki ga je po končanih delih pred dnevi Berčan tudi blagoslovil. Med snidenjem je ob spominih na prednike beseda dala besedo, tudi ono, da je davnega leta 1884 sovaščan in dobrotnik Janez Nosan Šuštarjev dal zidati nov zvonik, na svoje stroške je naročil tudi zvon. Ribničani so v božjepotno cerkev v Goriči vasi od nekdaj prirejali procesije sv. Marka, nekoč so ob godu tega svetnika (25. aprila) v glavni oltar postavili njegovo sliko, na levi pa visi slika svete družine.
Obe sliki je leta 1990 obnovil akademski slikar Tomaž Perko. Goričevljani so še spomnili, da so se predniki pred stoletji ob hudi škodi, ki jo je delal črv na polju, zaobljubili, da se vsako leto v tej cerkvi opravi sveta maša proti tej nadlogi, in sicer na petek po Kristusovem vnebohodu, ki ga zato imenujejo črvivi petek.
Med obnovo zidu, je še dejal Rok Tanko, so morali še zlasti prisluhniti zahtevam spomeniškega varstva pri zaščiti kostanjevih dreves, ki se držijo obzidja in so zaradi svoje starosti in lege ob cerkvi neprecenljive vrednosti. Poleg tega so očistili okolico, zasadili travo za obzidjem in obnovili most na potoku Bistrica, ki cerkev povezuje z vasjo.
Neobaročna stranska oltarja sta izdelek velikolaškega podobarja Franca Jonteza, križev pot pa je leta 1899 poslikal Simon Ogrin. Okoli cerkve je bilo v času kuge pokopališče, pozneje prestavljeno v Hrovačo. Posebnost cerkvenega posestva je vsekakor kamnito obzidje, ki je del neprecenljive kulturne dediščine sakralnega objekta.
Kljub prenovam cerkve je ostajalo prepuščeno zobu časa in se podiralo, moteča je bila tudi odprtina za dovoz in odvoz materiala. Bilo je že preveč načeto, zato je novi vaški odbor pod vodstvom Roka Tanka sklenil, da po letu 1992, ko je bilo na cerkvi zadnjič opravljeno kakšno obnovitveno delo, pristopi k temeljiti sanaciji obzidja. Idejo so vaščani Goriče vasi navdušeno podprli.
»Omenil bi, da v naši vasi že desetletja dajemo glave v kup pri organizaciji velikega tradicionalnega pustnega karnevala, pomladi pa ob mostu pri Bistrici postavimo mlaj, ki je nekaj posebnega. Tudi pri drugih akcijah je odzivnost izjemna, tokrat pa bi lahko rekel, da je bila popolna. Ne le zaradi prostovoljnosti in dejstva, da smo tako ceno investicije dvakrat znižali, predvsem je zasijala nova oblika složnosti in želje narediti za kraj nekaj dobrega. Podporo smo dobili od župnika Antona Berčana in ključarja,« je dejal Rok Tanko.
Zasijala je nova oblika složnosti in zaradi prostovoljnosti smo ceno investicije dvakrat znižali.
Tako je začelo rasti 110 metrov dolgo in 1,5 metra visoko obzidje, ki ga je po končanih delih pred dnevi Berčan tudi blagoslovil. Med snidenjem je ob spominih na prednike beseda dala besedo, tudi ono, da je davnega leta 1884 sovaščan in dobrotnik Janez Nosan Šuštarjev dal zidati nov zvonik, na svoje stroške je naročil tudi zvon. Ribničani so v božjepotno cerkev v Goriči vasi od nekdaj prirejali procesije sv. Marka, nekoč so ob godu tega svetnika (25. aprila) v glavni oltar postavili njegovo sliko, na levi pa visi slika svete družine.
Obe sliki je leta 1990 obnovil akademski slikar Tomaž Perko. Goričevljani so še spomnili, da so se predniki pred stoletji ob hudi škodi, ki jo je delal črv na polju, zaobljubili, da se vsako leto v tej cerkvi opravi sveta maša proti tej nadlogi, in sicer na petek po Kristusovem vnebohodu, ki ga zato imenujejo črvivi petek.
Ob obnovi zidu so morali še zlasti prisluhniti zahtevam spomeniškega varstva pri zaščiti kostanjevih dreves.
Med obnovo zidu, je še dejal Rok Tanko, so morali še zlasti prisluhniti zahtevam spomeniškega varstva pri zaščiti kostanjevih dreves, ki se držijo obzidja in so zaradi svoje starosti in lege ob cerkvi neprecenljive vrednosti. Poleg tega so očistili okolico, zasadili travo za obzidjem in obnovili most na potoku Bistrica, ki cerkev povezuje z vasjo.