JANČE
Nad epicentrom velikonočnega potresa (FOTO)
Na razgledne Janče vzhodno od Ljubljane vodi kopica poti, tiste, ki se ne bi naprezali, pa vse do vasice popelje cesta.
Odpri galerijo
Cerkev so postavili v spomin na velikonočni potres leta 1895.
Ljubljana leži sredi kotline, obdana z gorami. Na severu so to Kamniške in Savinjske Alpe, proti jugu pa ravnina Barja hitro preide v gričevnat in hribovit svet Dolenjske, ki se nato razprostira proti jugu vse do Hrvaške in še naprej. Vzhodno od Ljubljane, med dolinama Save in potoka Besnica, stoji razgledni vrh Janče. Ta kar kliče, da ga obiščemo in je kot nalašč za nedeljski izlet.
Največ obiskovalcev pride iz doline Save, iz naselij Jevnica, Dol in Litija. Kjer koli že začnemo našo pot, po približno dveh urah smo na vrhu. Začnemo lahko tudi v Zalogu na robu Ljubljane, do vrha je okoli tri ure hoda. To je t. i. borovničeva pot, saj če malce zavijemo s poti, se lahko posladkamo.
Najbolj udobna je pot iz doline potoka Besnica; vseskozi smo obsijani s soncem, razgledi se odpirajo na vse strani. Od nas je odvisno, kje bomo začeli. Pot nas vodi po asfaltirani cesti in nas pripelje neposredno v vas Janče. Pravzaprav je to bolj vasica. Nekaj kmetij se stiska okoli cerkve svete Marije rožnovenske. Ta deluje kot še ena izmed številnih slovenskih baročnih cerkva, a njena zgodba je nekoliko drugačna, postavili so jo v spomin na velikonočni potres leta 1895, ki je prizadel Ljubljano. Epicenter je bil prav pod to vasico.
Na Jančah se za vsakega obiskovalca kaj najde. Okrepčilo za želodec in pijačo za pogasitev žeje najdemo v Planinskem domu II. Grupe odredov, ki stoji na najvišji točki Janč, Janškem vrhu. Postavili so ga leta 1959, upravlja ga Planinsko društvo Litija.
Na dvorišču je veliko otroško igrišče, med drevesi v neposredni bližini se skriva mini živalski vrt. Levov in tigrov nimajo, a otroci bodo kljub vsemu navdušeni. Pozdravijo nas konji, koze in ovčke pa račke in še kaj bi se našlo.
Janče je vrh, kot narejen za otroke; ti imajo včasih težave z vztrajnostjo pa tudi razumevanjem smisla, zakaj se vzpenjati v klanec, obljuba igral in živalskega vrta pa je na Janškem vrhu z višino 792 v neposredni bližini Ljubljane zadostna spodbuda, da se tja gor z veseljem odpravijo tudi malčki.
Kapelica ob poti
Največ obiskovalcev pride iz doline Save, iz naselij Jevnica, Dol in Litija. Kjer koli že začnemo našo pot, po približno dveh urah smo na vrhu. Začnemo lahko tudi v Zalogu na robu Ljubljane, do vrha je okoli tri ure hoda. To je t. i. borovničeva pot, saj če malce zavijemo s poti, se lahko posladkamo.
Najbolj udobna je pot iz doline potoka Besnica; vseskozi smo obsijani s soncem, razgledi se odpirajo na vse strani. Od nas je odvisno, kje bomo začeli. Pot nas vodi po asfaltirani cesti in nas pripelje neposredno v vas Janče. Pravzaprav je to bolj vasica. Nekaj kmetij se stiska okoli cerkve svete Marije rožnovenske. Ta deluje kot še ena izmed številnih slovenskih baročnih cerkva, a njena zgodba je nekoliko drugačna, postavili so jo v spomin na velikonočni potres leta 1895, ki je prizadel Ljubljano. Epicenter je bil prav pod to vasico.
Najbolj udobna je pot iz doline potoka Besnica.
Na Jančah se za vsakega obiskovalca kaj najde. Okrepčilo za želodec in pijačo za pogasitev žeje najdemo v Planinskem domu II. Grupe odredov, ki stoji na najvišji točki Janč, Janškem vrhu. Postavili so ga leta 1959, upravlja ga Planinsko društvo Litija.
Na dvorišču je veliko otroško igrišče, med drevesi v neposredni bližini se skriva mini živalski vrt. Levov in tigrov nimajo, a otroci bodo kljub vsemu navdušeni. Pozdravijo nas konji, koze in ovčke pa račke in še kaj bi se našlo.
Največ obiskovalcev pride iz doline Save.
Janče je vrh, kot narejen za otroke; ti imajo včasih težave z vztrajnostjo pa tudi razumevanjem smisla, zakaj se vzpenjati v klanec, obljuba igral in živalskega vrta pa je na Janškem vrhu z višino 792 v neposredni bližini Ljubljane zadostna spodbuda, da se tja gor z veseljem odpravijo tudi malčki.
