Nad goreče olje nikar z vodo

Oktober je mesec požarne varnosti in premalokrat se zavedamo, da pred požarom niti v lastnem domu nismo varni. Zaneti ga lahko že nekaj tako nedolžnega, kot je cigaretni ogorek ali čajna svečka, pogosti so tudi požari na električni napeljavi. Še več nevarnosti preti v kuhinji. Gasilci prav vsak teden posredujejo v požarih, ki so posledica pozabljene hrane na štedilniku. K sreči običajno hujših posledic ni, ogenj ostane bolj ali manj na območju štedilnika in kuhinje, zadimljeno stanovanje pa je treba prezračiti.


Če nimamo dovolj dobrega znanja o gašenju, pa si lahko veliko škodo napravimo kar sami. Ko se vname olje, denimo, ga pod nobenim pogojem ne gasimo z vodo. »Ko na goreče olje ali mast dodamo vodo, se ta uparja, ognja pa ne pogasi, saj je volumen olja 1700-krat večji od volumna vode. Drobne kapljice vodne pare so obdane s tankim slojem olja, okoli je dovolj zraka, to pa povzroči izbruh ali tako imenovano maščobno eksplozijo, ki lahko povzroči napredovanje požara na kuhinjske elemente. Precej podoben učinek kot gašenje olja z vodo ima tudi posipanje moke ali sladkorja nanj. Tako moka kot sladkor sta namreč organski trdni gorivi, njuno posipanje po plamenu gorečega olja pa povzroči izbruh, ki je oblika prašne eksplozije,« pojasnjujejo gasilci. Gorečo maščobo bomo najbolje obvladali, če posodo pokrijemo s pokrovko ali vlažno krpo.


Doma je dobro imeti tudi gasilni aparat, vsaj tistega manjšega. Najbolj univerzalen je na prah ABC, ki ga lahko uporabljamo za gašenje gorljivih trdnih snovi (les, papir, slama, premog, tekstil), vnetljivih tekočin (bencin, nafta, različna olja, a ne jedilna, voski, laki, alkoholi, smole) in vnetljivih plinov. Poleg omenjenega obstajajo še aparati na vodo, peno, ogljikov dioksid, prah D in prah F, primeren gasilnik pa izberemo glede na pričakovani razred požara, še najbolje pa je, da se pred nakupom posvetujemo s prodajalci ali kar z gasilci. Slednji v gospodinjstvih največkrat priporočajo gasilnike na vodo, peno ali prah ABC. Ko aparat prinesemo domov, takoj preberemo navodila za uporabo. Ko se bo pojavila potreba po njegovi uporabi, za to pač ne bo časa. Nato gasilnik postavimo na lahko dostopno mesto, najbolje v prostor, kjer je možnost, da ga bomo potrebovali, največja.

Pri opremi doma je dobro poznati tudi gorljivost posameznih materialov in tistih najbolj vnetljivih ne postavljati v bližino odprtega ognja in virov toplote. Mednje spadajo vse tkanine iz celuloznih vlaken, to so bombaž, platno, rajon in liocel. Najhitreje se vnameta platno in bombaž, ki se ob stiku s plamenom ne začneta topiti ali krčiti, ampak nemudoma zagorita. K sreči tak plamen, še posebno če je tkanina tanka, običajno hitro tudi sam ugasne, bo pa zagorelo dovolj, da bo prostor poln dima. Ker se liocel in rajon ob stiku s plamenom začneta topiti, je možnost za izbruh požara manjša, je pa toliko bolj nevarno, če ogenj zajame oblačila iz teh materialov, ko jih imamo na sebi. Tkanina se bo namreč stopila in prilepila na kožo, posledica pa bodo hude opekline. Dandanes je veliko oblačil sicer obdelanih s posebnimi kemikalijami, ki so odporne proti ognju oziroma močno omejijo njegovo širjenje. Poliester iz vlaken, odpornih proti ognju, velja za najvarnejšo tkanino.