Nad polže dokazano s pivom
Le kateri vrtičkar se ne spominja letošnje velike invazije polžev, ki so opustošili slovenske vrtove in zdesetkali pridelek? Na tisoče lazarjev v vseh odtenkih rdeče, rjave in oranžne se je priplazilo na vrtne gredice in žrlo solato, zelje in druge vrtnine, pa tudi grmovnice, poljščine in okrasne rastline.
Niti najstarejši in najbolj izkušeni vrtičkarji ne pomnijo tako množične polžje okupacije, pod katero so mnogi skoraj obupali in se le stežka sprijaznili s tem, da od njihovega pridelka ni skoraj nič ostalo. Še več: polžje zalege se nikakor ni dalo znebiti. Ne pobiranje ne zatiranje z naravnimi sredstvi ni pomagalo, ljudje smo bili povsem nemočni.
O tem, kaj pomeni toliko polžev za prihodnost naših vrtov, smo se pogovarjali z enim naših največjih strokovnjakov, z doc. dr. Žigo Laznikom z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Že skoraj 20 let se znanstveno ukvarja s polži, preučuje njihovo obnašanje ter s sodelavci s poskusi išče rešitve za njihovo zatiranje.
Močno invazivna vrsta
»Letos je bilo polžev res zelo veliko, predvsem zaradi vremenskih razmer. Blaga zima ter razmeroma vlažna pozna pomlad in začetek poletja so izjemno ugodni za njihov razvoj. Njihovo število povečuje tudi opustitev gojenja perutnine na prostem in zmanjšanje števila naravnih sovražnikov zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev,« razloži Laznik in doda, da jih bo veliko tudi v prihodnje, če bo letošnja zima mila.
V zadnjem obdobju v Sloveniji prevladuje med polži invazivna vrsta španski lazar (Arion vulgaris), ki izvira z Iberskega polotoka. Od leta 1970, ko je bil prvič opažen v naših krajih, se je zaradi ugodnih razmer in odsotnosti naravnih sovražnikov hitro razširil po celotni državi in začel izpodrivati iz naravnega okolja domorodne vrste lazarjev. Njegova invazivna narava je posledica agresivnega razmnoževanja in odpornosti proti neugodnim razmeram.
1970. je bil prvič opažen v naših krajih.
Da se tako hitro razmnožuje, je kriva njegova posebna lastnost. Medtem ko vsi drugi polži ob izgubi 25 odstotkov vode iz telesa poginejo, so ti skozi evolucijo razvili sposobnost tako imenovane rehidracije. »Ob izgubi vode (tudi do 60 odstotkov) ta polž preide v fazo dormance, nato pa ob prvem stiku s tekočino, na primer po dežju, ponovno postane aktiven. Ta posebna lastnost mu daje prednost pred drugimi vrstami polžev, zaradi česar se lahko pojavlja na območjih in v časovnih obdobjih, kjer druge vrste ne morejo preživeti.«
Žiga Laznik je prepričan, da je španski lazar postal resen problem, ki bi lahko zahteval večjo pozornost tudi na državnem nivoju, ter da bi bili zaradi velike gospodarske škode smiselni ukrepi zatiranja, podobni ukrepom zatiranja invazivnih tujerodnih rastlin. »Za invazivne rastline obstajajo posebni programi in ukrepi zaradi njihovega vpliva na ekosisteme in kmetijstvo. Tudi invazivni polži poleg velike škode na pridelkih lahko porušijo naravno biotsko ravnovesje. Državni nivo bi lahko zagotovil usmerjene raziskave za boljše razumevanje populacij polžev, informacijsko ozaveščanje o pravilnih načinih zatiranja in preprečevanja širjenja polžev ter usklajevanje ukrepov na lokalni ravni, kjer je pojav polžev še posebno intenziven.«
Pivska past
Pivo kot past uporabimo tako, da zvečer na območje z veliko polži nastavimo plastične posode, napolnjene s pivom. Naslednje jutro lahko v pasteh pričakujemo veliko število polžev. Pomembno je, da vsak večer uporabimo sveže pivo, saj ima višjo koncentracijo hlapnih komponent, te pa privlačijo polže, kar povečuje učinkovitost ulova. Sicer pa med naravne sovražnike polžev uvrščamo tudi race. Za najuspešnejše so se izkazale pekinška, indijska ali domača raca. Poskrbeti moramo le, da imajo na voljo dovolj vode, saj imajo polži slinasto telo in bi lahko zaradi tega škodljivo vplivali na prebavni trakt živali. Izdatno pa nam lahko pomagajo tudi domače kokoši, ki se hranijo s polžjimi jajci, ki jih polži izležejo v zemljo.
Najbolj uspešni pri zatiranju polžev so trenutno kemični pripravki, imenovani limacidi. A ker so jim zaradi nove regulative EU dnevi šteti in se bodo predvidoma že leta 2027 umaknili iz prodaje, saj so ugotovili, da so preveč strupeni za druge organizme in se tudi izpirajo v podtalnico, bodo morali slovenski pridelovalci hrane v prihodnje poseči po alternativnih rešitvah, ki pa pogosto niso tako učinkovite kot kemično zatiranje.
Alternativni ukrepi
Kako naj se slovenski vrtičkarji potemtakem sploh lotijo tega velikega in še kako resnega izziva? Ne boste verjeli, naš sogovornik nam potrdi, da so znanstveno ugotovili, da so najboljša metoda pasti s pivom, saj pivo vsebuje snovi, ki močno privlačijo polže. Na oddelku za agronomijo so s preučevanjem polžje ljubezni do piva ugotovili, da jih najbolj privlačijo piva tipa lager in stout, medtem ko piva, bogata s hmeljem (IPA), delujejo slabše. Prav tako mora biti pivo vedno sveže, saj vsebuje višjo koncentracijo hlapnih komponent, ki privlačijo polže.
Invazivni polži poleg velike škode na pridelkih lahko porušijo naravno biotsko ravnovesje.
Kot učinkovit preventivni ukrep svetuje redno obdelavo tal, predvsem priporoča jesensko preoravanje tal pred napovedano zmrzaljo, s čimer bomo jajčeca, odložena v zgornjo plast zemlje, izpostavili nizkim temperaturam in bodo propadla. Prav tako je med sezono pomembno vzdrževati okolico vrta, redno košenje trave in odstranjevanje rastlinskih ostankov, da bo čim manj površin, kamor bi se lahko polži skrili. V boju proti polžem se zastirka ne priporoča.
Sicer pa je na manjših površinah učinkovito samo še pobiranje zjutraj in zvečer, za gojenje rastlin v visokih gredah pa se priporoča uporaba električnega pastirja, ki preprečuje dostop polžev. Učinkovite so tudi prehodne ovire, kot so trakovi iz apna ali lesnega pepela.
Ob izgubi vode španski lazar preide v fazo dormance, nato pa postane ob prvem stiku s tekočino, na primer po dežju, ponovno aktiven.
