Nad stisko s kadri tudi s štipendijami
S predlogom interventnega zakona o ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada prejšnji teden pripravila za obravnavo v državni zbor, gremo po prepričanju strokovne javnosti vsekakor v pravo smer. A kot je poudaril Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), z ukrepi, navedenimi v zakonu, »še ne bo mogoče rešiti kadrovske krize, saj manjkata dva ključna: dvig plač in hkratno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije«.
Če pogoji in nagrajevanje dela ne bodo stimulativni, delavcev preprosto ne bomo dobili, ne glede na druge ukrepe, je jasno stališče SSZS. Po njihovem mnenju bi moral plačni sistem izražati specifičnost, težavnost, zahtevnost in odgovornost dela, zato bi morali imeti zaposleni v tej dejavnosti v izhodišču najmanj 20 odstotkov višjo plačo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih. »S tem bi panogi, ki je ključna za spopadanje z izzivi demografskih sprememb, omogočili, da privabi in zadrži visokokakovosten in usposobljen kader,« so utemeljili v skupnosti, ki zahteva tudi takojšnje sprejetje posodobljenih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije.
30 tisoč evrov bo za optimizacijo delovnih procesov prejel izvajalec.
Kritični so tudi do tega, da bo vsak izvajalec prejel do 30.000 evrov za optimizacijo delovnih procesov. »To je vsota za vse posodobitve, od digitalizacije do medicinskih pripomočkov. A vse te naprave so zelo drage. Ta znesek je prenizek za to, da bi res posodobili sisteme v domovih. Zakon je vreden 9,5 milijona evrov, za primerjavo naj navedem, da je Avstrija samo leta 2023 za to področje namenila več kot 500 milijonov evrov,« je poudaril Sahernik. Sistem za samodejno obračanje nepokretnih stanovalcev, na primer, stane približno 3000 evrov za eno posteljo, torej bi ga lahko kupili za največ deset postelj v domu, kjer jih je 150.
Integracijski programi
Časovni okvir zakona je do konca mandata te vlade, torej do leta 2026, sproti bodo evalvirali ukrepe in tiste, ki se bodo izkazali za smiselne, bodo preoblikovali iz interventnih v sistemske. Predlog posega na osem pomembnih področij, prinaša sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije za zasedbo delovnih mest pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe in tudi sofinanciranje prekvalifikacije ali dokvalifikacije že zaposlenih.
»Možnost dodatnega izobraževanja podpiramo tudi zato, ker je v socialnovarstvenih zavodih veliko starejših delavcev. Tako mlajšim omogočimo, da se dodatno izobrazijo in lahko prevzamejo nekatera delovna mesta tistih, ki bodo kmalu odšli v pokoj,« je pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Sofinancirali bodo tudi kadrovske štipendije za dijake in študente, ki pridobivajo izobrazbo za poklice v socialnem varstvu, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi.
Na mizi novi koraki za reševanje kadrovske stiske v zavodih.
Uspešne interventne ukrepe bodo preoblikovali v sistemske.
Izvajalci se zavzemajo za najmanj 20 odstotkov višje plače.
Samo vprašanje časa je, kdaj bomo mi ali naši najbližji potrebovali storitve, ki jih zagotavljajo izvajalci.
Med drugim načrtujejo tudi integracijske programe ob zaposlitvi tujcev, da se bodo oni in njihovi družinski člani lažje vključevali v delovno in bivalno okolje. Zavod za zaposlovanje pa bo pomagal izvajalcem pri zaposlovanju tujcev. »Kot družba se moramo zavedati, da je samo vprašanje časa, kdaj bomo mi ali naši najbližji potrebovali storitve, ki jih zagotavljajo izvajalci v pristojnosti našega ministrstva. Zato smo kot družba tudi dolžni zagotoviti pogoje, da bodo dostopni vsem, ki jih potrebujejo,« je poudaril Maljevac, ki je prepričan, da s tem zakonom krepimo solidarnost v družbi in jo delamo odpornejšo.
