Nadležni bzzzz: na Obali gredo v boj proti komarjem

Saj veste: udobno zleknjeni na terasi uživate v toplem poletnem večeru, ko nenadoma zaslišite nadležni bzzzz. Komarji so že tu, eden od prebivalcev Vnanjih Goric je potožil, da zvečer ne more iz hiše, ker okoli nje brenčijo krvosesi, kriva je dolgotrajna moča, pravi.

Odraslih komarjev bi bilo lahko kmalu precej: visok vodostaj rek in jezer je namreč ugoden za širjenje nekaterih vrst komarjev. Največ jih je ob jezerih in poplavnih ravnicah rek v severovzhodnem delu Slovenije in v osrednji Sloveniji.

Piki komarjev so neprijetni, na mestu vboda nastane srbeča oteklina in rdečina. A to še ni vse, prenašajo tudi bolezni: domači navadni komarji denimo virus Zahodnega Nila. Drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji, v Sloveniji zaenkrat ni. »Geografsko je okužba teoretično možna povsod, kjer so prisotni komarji; okužbe s tem virusom smo do zdaj potrdili v različnih regijah Slovenije. Najhujša, a redka posledica okužbe z virusom Zahodnega Nila je bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema, najpogosteje kot meningitis ali encefalitis,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav ta virus se je lani širil v naši soseščini: v prvem tednu avgusta so iz Italije poročali o 52 okužbah, sedem ljudi je umrlo.

Nadležni insekti so ponekod že udarili. FOTO: Kwangmoozaa/Getty Images

V zadnjih letih se je pri nas razširil tujerodni tigrasti komar (ki v nasprotju z domačim pika čez dan), ki omenjenega virusa ne prenaša, lahko pa nekatere druge tropske bolezni, kot so rumena mrzlica, mrzlica denga, čikungunja in virus zika, a prenos teh v Sloveniji zaenkrat ni zabeležen, sporoča NIJZ in še, da pa obstaja možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnika po vrnitvi iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo. Mimogrede: pred leti so v Italiji tigrasti komarji z virusom čikungunje okužili več sto ljudi.

Zaradi podnebnih sprememb bi se v naših krajih lahko naselili tudi drugi komarji, tako kot so se pred leti tigrasti, s tem pa bi se povečalo tudi tveganje prenosa bolezni, ki smo jih že omenili, pa tudi kake druge. Ponekod, denimo na sosednjem Hrvaškem, število nadležnih krvosesov krotijo z insekticidi, toda iz delov Azije so letos poročali, da so komarji, ki prenašajo mrzlico denga, vse bolj odporni proti insekticidom.

Insekticid vpliva tudi na čebele

Uporaba teh za zatiranje komarjev na prostem v Sloveniji ni dovoljena, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega, pravijo na NIJZ in še, da z njim ne zatiramo le komarjev, temveč tudi druge žuželke, denimo čebele. Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, ki pa ga pri nas doslej (še) ni bilo. Drobni insekti so k sreči za zdaj bolj nadloga kot resnična nevarnost.

So pa tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirale preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Preventivna akcija traja v obdobju, ko je komarjev največ, od maja do oktobra. Občine bodo za zmanjševanje možnosti razmnoževanja komarjev na javni infrastrukturi, ki omogoča nastajanje stoječe vode, uporabile sredstvo aquatain. Ključno je sodelovanje občanov, ki lahko sredstvo nanašajo v stoječo vodo na svojih zasebnih zemljiščih. Sredstvo na vodni gladini ustvari plast, ki preprečuje dihanje in razvoj komarjevih ličink ter polaganje jajčec. Ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline ter druge organizme. S preventivno akcijo naj bi pojavnost ličink zmanjšali za 91 odstotkov.