Nadzor nad CSD: očitki, da se delavci vpletajo v življenja družin

Po tragičnem dogodku na reki Soči, ko je utonil 10-letnik in sta starša močno kritizirala ravnanje delavk centra za socialno delo (CSD), smo preverili, koliko je dejansko prijav, koliko jih inšpekcija pregleda in kakšne so ugotovitve.

V letnem poročilu inšpektoratu navajajo, da je v letu 2019 socialna inšpekcija prejela 262 prijav za inšpekcijske nadzore ter zaključila obravnavo 279 inšpekcijskih zadev. Največ inšpekcijskih zadev, 56 %, se je nanašalo na ravnanja centrov.
 

Delavci nimajo posluha za težave strank?

»Velik delež prijav vsebuje med drugimi tudi očitek, da se CSD neupravičeno vpleta v življenje njihove družine. Strokovni delavci naj bi neupravičeno oziroma brez potrebe ter brez pravne in vsebinske podlage obravnavali posamezno družino, opravljali naj bi neupravičene obiske na njihovem domu in drugače poizvedovali o dogajanju v družini. Na starše naj bi izvajali stalne pritiske predvsem v zvezi z vzgojo in varstvom mladoletnih otrok. Kljub temu da se v velikem deležu prijav CSD-jem očita, da so pretirano in neupravičeno (pro)aktivni (zlasti pri izvajanju nalog, povezanih z morebitno ogroženostjo otrok), pa po drugi strani del prijaviteljev navaja, da so strokovni delavci pasivni oziroma se izmikajo svojemu delu z razlago, da za nalogo niso pristojni. Še vedno se ponavljajo očitki prijaviteljev, da jim CSD ne pomaga, da nima posluha za težave strank in/ali ne nudi nobene strokovne pomoči (jim na primer ne omogoči nastanitve v materinski dom, niti v varno hišo),« poroča inšpektorat. Nadzori pa v večini primerov očitkov ne potrjujejo.

Napake se ponavljajo ob obremenjenosti in čustvenih pritiskih

Kot so zapisali v poročilu, se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivost ponavljajo iz leta v leto. »Tveganje za nepravilno oziroma strokovno pomanjkljivo ravnanje se povečuje ob prepoznani časovni stiski izvajalcev za izvedbo njihovih nalog in ob čustvenih pritiskih uporabnikov. Inšpekcija ocenjuje, da bi bilo treba poleg kadrovskih okrepitev v CSD-jih s predpisi zagotoviti obvezno vključitev vseh strokovnih delavcev v supervizijo. Supervizija je namreč kot obvezna predpisana samo pri izvajanju socialnovarstvenih storitev, ne pa tudi kot obvezen del izvajanja javnih pooblastil in nalog po zakonu, ki pa strokovne delavce praviloma bolj čustveno obremenijo.«

Preberite še:

Slovenka otrokoma preprečevala stike z očetom, takšna kazen jo čaka
Andrej Perko o tragediji in delu CSD: Če je to res, je to nedopustno in nečloveško

Odvzem otrok

Ker je v Sloveniji kar nekaj primerov, ko je bil govor o domnevnih nepravilnostih pri odvzemu otrok, smo pregledali tudi ta del. Inšpektorat ugotavlja, da po začetnih nepravilnostih, ko so se pristojnosti prenesle na sodišča, napak niso ugotovili. »Inšpekcija je še pred začetkom uporabe DZ v aprilu 2019, ki je naloge izrekanja ukrepov za varstvo koristi otrok prenesel na sodišča, sodelovala pri usposabljanju delavcev CSD-jev, ki je bilo organizirano v sodelovanju med MP in MDDSZ. Po začetku uporabe DZ pa je inšpekcija poleg izvedbe nadzorov veliko časa posvetila nudenju strokovne pomoči v zvezi s postopki nujnega odvzema otroka in nadaljnjimi postopki za varstvo otrokove koristi. Ocenjujemo, da tudi zaradi odločitve inšpekcije, da intenzivno nudi strokovno pomoč, po nekaj začetnih ugotovljenih nepravilnosti v nadaljevanju ni bilo ugotovljenih nezakonitih ravnanj. Najpogosteje se je pri CSD-jih nerazumevanje zakonske ureditve pokazalo pri izvedbi nujnega odvzema otroka. DZ namreč ne omogoča drugačne možnosti namestitve otroka k drugi osebi, krizni center ali zavod kot na podlagi predhodnega odvzema otroka. CSD-ji pa so še vedno poskušali pridobivati 'soglasja' staršev k tovrstnim namestitvam.

Imate zgodbo za nas? Pišite nam.