Nagelj za najljubšo žensko: povprečno stane en evro, za vrtnico do pet evrov
V naslednjem tednu bo 8. marec, mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo v približno sto državah. Gre za praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
V začetku so ga praznovali 19. marca, kot je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. V državah sovjetskega bloka se je dan delovnih žena praznoval 8. marca, tako je še danes.
Pravica do splava v ustavi
Boj za enakopravnost, ki se še vedno ni končal, saj se ženske še vedno srečujemo z diskriminacijo, denimo na delovnih mestih, pozna se po manjšem številu žensk v politiki, znanosti, v neenakem plačilu za opravljeno delo, je potekal tudi v Sloveniji.
Že leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, leto pozneje je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. Kot pomembno prelomnico se šteje leto 1906, ko je kot prva Slovenka iz filozofije na graški univerzi doktorirala Marija Urbas. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile – liberalna, katoliška in socialdemokratska – zavzele za sprejem ženske volilne pravice.
Kako pomembne so pravice, ki so si jih ženske priborile v zadnjih sto letih, priča dejstvo, da so te zapisane v ustavo. Med pravicami, ki je bila leta 1974 zapisana v ustavi, je poleg splošne volilne pravice iz leta 1945 tudi pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki ji je tri leta pozneje sledila še pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti. Prav neverjetno je, da se svobodna volja do posega v žensko telo v današnjem času in v demokraciji ženskam odreka, denimo na Poljskem.
Včasih bučno, danes intimno
Včasih je bil 8. marec dan, namenjen bučnemu praznovanju. V številnih podjetjih so mednarodni dan žena zaznamovali z različnimi prireditvami, svojo naklonjenost ženskam pa najpogosteje izrazili s šopkom rož ali nageljnom, ki je simbol prijateljstva in spoštovanja. Otroci so nabirali zvončke in druge travniške cvetlice ter jih podarjali svojim učiteljicam, mamicam in babicam.
Primerno darilce je tudi čokolada, bombonjera ali katera druga majhna pozornost.
Kaj pa danes? Večina moških svoji dami, mami ali ženskam, ki jih ima rad, še vedno najpogosteje podari cvet, nagelj, vrtnico ali katero drugo rožico, nikakor pa to ni edina izbira. Nageljnu lahko družbo dela kakšna čokolada, bombonjera, ženske se ne branijo niti daril, ki poskrbijo za zdravje in videz, kot je denimo električna zobna ščetka. Svojo naklonjenost moški izkazujejo tudi z nakitom, dišečimi svečkami, majhnimi pozornostmi, ki se jih razveseli skoraj vsaka ženska.
1
evro nas bo stal nagelj v cvetličarni.
Morda je najbolj ključna razlika med nekoč in danes to, da so moški nekoč cvetlice utrgali na domačih travnikih in vrtovih, danes pa se seveda odpravimo v cvetličarno. Tam nas bo nagelj povprečno stal en evro, za vrtnico bo treba odšteli od 1,20 evra do pet evrov.
