VES ČAS VABIJO PROSTOVOLJCE
V Sloveniji nagrada za darovanje krvi?
Darovanje krvi je prostovoljno, brezplačno in anonimno, nagrajevanja ni že več kot 70 let.
Odpri galerijo
Ob mednarodnem dnevu krvodajalstva je kri darovala tudi predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž. FOTO: RKS
»Daruj kri in ohrani bitje sveta,« se glasi slogan letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev, ki poteka vsako leto 14. junija, da bi ljudi po vsem svetu ozavestili o potrebi po varni krvi in krvnih proizvodih za transfuzijo ter o ključnem prispevku prostovoljnih darovalcev krvi za nacionalne zdravstvene sisteme.
Kot so sporočili iz Rdečega križa Slovenije, so v preteklih letih nekatere države uvedle plačilo za darovano kri, »a izkazalo se je, da to ni prineslo večjega odziva javnosti, kar lepo pokaže na dejstvo, da krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega.«
»Nagrajevanje krvodajalcev smo imeli do leta 1953. Ljudje so dobili t. i. živilske nakaznice in si z njimi lahko kupili moko, sladkor, olje, meso. Ljudje so kar prepogosto darovali kri, da bi lahko dobili hrano. To je bilo obdobje po vojni, vladalo je pomanjkanje. Pozneje so kot nagrajevanje uvedli denar, kar pa je bila še večja katastrofa. Ljudje so se iztrošili. Tako so se tistega leta odločili, da nagrajevanje ukinejo, odtlej je darovanje krvi prostovoljno, neplačano, anonimno. Tu namreč obstaja nevarnost, da zaradi nagrade ljudje zamolčijo svoje dejansko zdravstveno stanje. Takšna so pravila v svetu in Evropski uniji. Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija Rdečega križa spodbujata tak način krvodajalstva. Tako je že skoraj 70 let,« je o tem povedal Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije.
Farmacevtska industrija je vzpostavila centre za odvzem človeške plazme, kjer lahko ljudje plazmo oddajo v zameno za denar. A to nima povezave s prostovoljnim darovanjem krvi. »Pri nas je tudi darovanje plazme brezplačno, tako je postavljen naš zdravstveni sistem. Tako je najbolj etično, varno in tudi zagotovilo, da imamo dovolj krvodajalcev. Čeprav se družba zelo spreminja, so te vrednote, kot sta solidarnost in pomoč, še vedno zelo žive. Treba jih je še naprej spodbujati, ni treba vsega podrediti kapitalu.«
Še vedno pa tudi pri nas velja, da je darovalec lahko tisti dan opravičeno odsoten z dela.
Kot so sporočili iz Rdečega križa Slovenije, so v preteklih letih nekatere države uvedle plačilo za darovano kri, »a izkazalo se je, da to ni prineslo večjega odziva javnosti, kar lepo pokaže na dejstvo, da krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega.«
V Sloveniji so vse od prve krvodajalske akcije leta 1953 krvodajalci prostovoljno, neplačano in anonimno darovali kri več kot 6,144.608- krat.
»Nagrajevanje krvodajalcev smo imeli do leta 1953. Ljudje so dobili t. i. živilske nakaznice in si z njimi lahko kupili moko, sladkor, olje, meso. Ljudje so kar prepogosto darovali kri, da bi lahko dobili hrano. To je bilo obdobje po vojni, vladalo je pomanjkanje. Pozneje so kot nagrajevanje uvedli denar, kar pa je bila še večja katastrofa. Ljudje so se iztrošili. Tako so se tistega leta odločili, da nagrajevanje ukinejo, odtlej je darovanje krvi prostovoljno, neplačano, anonimno. Tu namreč obstaja nevarnost, da zaradi nagrade ljudje zamolčijo svoje dejansko zdravstveno stanje. Takšna so pravila v svetu in Evropski uniji. Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija Rdečega križa spodbujata tak način krvodajalstva. Tako je že skoraj 70 let,« je o tem povedal Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije.
Anonimno seveda ne pomeni, da krvodajalci skrivajo svojo identiteto, pač pa, da prejemniki darovane krvi ne vedo, kdo je daroval kri, ki so jo prejeli; enako kot krvodajalci ne izvejo, kdo je prejemnik krvi, ki so jo darovali. Darovanje krvi ni dejanje med dvema posameznikoma, temveč je dejanje solidarnosti – medsebojne pomoči v skupnosti. Prostovoljno pomeni, da ni mogoče od nikogar zahtevati ali pričakovati, da daruje svojo kri. Krvodajalci so tisti, ki se za to odločijo sami, po lastnem premisleku, brez vsakršnih pritiskov. Neplačano pa pač pomeni, da krvodajalec za darovano kri ne prejme nikakršnega plačila, ne v denarju ne v kakem drugem materialnem nadomestilu.
Farmacevtska industrija je vzpostavila centre za odvzem človeške plazme, kjer lahko ljudje plazmo oddajo v zameno za denar. A to nima povezave s prostovoljnim darovanjem krvi. »Pri nas je tudi darovanje plazme brezplačno, tako je postavljen naš zdravstveni sistem. Tako je najbolj etično, varno in tudi zagotovilo, da imamo dovolj krvodajalcev. Čeprav se družba zelo spreminja, so te vrednote, kot sta solidarnost in pomoč, še vedno zelo žive. Treba jih je še naprej spodbujati, ni treba vsega podrediti kapitalu.«
Še vedno pa tudi pri nas velja, da je darovalec lahko tisti dan opravičeno odsoten z dela.
