NAJ PIRHI
Nagradili smo naj pirhe Slovenskih novic
Najlepše pisanice so letos ustvarili Ivica Cerjak iz Ljubljane, Martina Smrečnik s Police ter Tisa in Tjob Mazi Petrič iz Lipsenja.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – V prostorih Varstveno-delovnega centra Ljubljana CUDV Dolfke Boštjančič Draga smo v sredo popoldne podelili nagrade in priznanja umetnikom, ki so v okviru 23. natečaja za naj pirhe Slovenskih novic izdelali najlepše pisanke.
Letos je na uredništvo do minulega ponedeljka prispelo več kot 300 pisank. Nekateri med 60 sodelujočimi na natečaju so naši stari znanci, ki že leta krasijo velikonočnice za ta največji krščanski praznik, spet drugi so sodelovali prvič.
Tako je Štefka Breznikar iz Boštanja prvič poslala svoje pisanke, oblekla jih je v blago raznolikih barv in ustvarila igrive bele in vijoličaste obrazne podobe. Posebno priznanje na podelitvi je dobila stara znanka Nevenka Brajdič Grušovnik, mojstrica krašenja v tradicionalni batik tehniki, ki svoje izjemne pirhe razstavlja po Sloveniji.
Po nagovoru direktorice varstvenega centra Valerije Bužan, ki je izrazila veselje, da se nagrade in priznanja za najlepše pisanke podeljujejo prav pri njih, je odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja za uvod podelitve med drugim poudaril: »V skupaj 23 natečajih za naj pirhe Slovenskih novic smo v vseh teh letih prejeli in ocenili več kot 8000 pisank.« Gre za svojevrsten rekord in tradicijo, ki jo bomo gojili še naprej.
Predsednik ocenjevalne komisije etnolog prof. dr. Janez Bogataj pa je poudaril, da so na izboru najboljših imeli zares težko delo. Pa vendarle, na koncu se je bilo treba odločiti.
Tako je prvo mesto in glavno nagrado za svoje pisanke v kategoriji kulturna dediščina prejela laboratorijska tehnica Ivica Cerjak iz Ljubljane, ki je svoje pisanke ustvarila iz dveh gosjih jajc in iz nojevega.
»Najprej sem spraznila vsebino in jih umila, nato pa obarvala v čebulni kopeli. Nato sem jih dodatno obarvala v modri in črni barvi.« Vzorci niso izmišljeni, ampak so s starih slovenskih vezenin. Zanimiva je njena tehnologija izdelave.
»Vzorce ustvarjam s praskanjem, ko malo bolj pritisnem, se pokaže bela lupina, ko malce manj, odkrijem rjavo čebulno barvo.« Za obdelavo gosjega jajca porabi do 10 ur. »Krašenje nojevega jajca je zahtevnejše, saj je bolj trdo in se barva močneje oprime. Zato ga krasim recimo ves teden v popoldanskih urah.« Cerjakova nam je smeje potrdila, da je vesela prve nagrade in bo seveda šla v Rimske Toplice na razvajanje. Tudi zlate pisanke Zlatarstva Mandić iz Murske Sobote se je razveselila: »Sem že poiskala verižico in je že za vratom. Pa tudi šopek je lep in je že sredi mize.«
V sodobni kategoriji je ocenjevalno komisijo prepričala Martina Smrečnik s Police pri Grosuplju, ki je veliko jajce napolstila, bi rekli, torej okrasila z vzorcem rdečega in belega filca, kar je nekaj posebnega. Pisanka Smrečnikove je v tem pogledu edinstvena, saj je uporabila staro tehnologijo volnenega polstenja, a ji hkrati vtisnila sodobnost.
Vsi prisotni pa smo dobesedno obstali ob razglasitvi najboljših v otroški kategoriji. Tako kot pretekla leta so nam učenci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, ki jih pri velikonočnem ustvarjanju vodi učiteljica Nada Citkovič, poslali serijo pisank. Pripadla jim je tretja nagrada, pri čemer je prof. dr. Bogataj poudaril: »Kako pomembno je imeti na šoli pedagoga, ki prenaša kulturno dediščino na mlajše.«
Drugo nagrado je prejel triletni Žan Primc iz Drage pri Igu, ki je ponjo prišel v maminem naročju. Povedala je, da je Žan z veseljem krasil pisanke: »Zelo rad ima barve, nanašal jih je s prsti.« Prvo nagrado pa je komisija prisodila Tisi in Tjobu Mazi Petrič iz Lipsenja pri Grahovem, ker sta na svojih pisankah pokazala vso moč otroške domišljije. »Tako Žan kot Tisa in Tjob so ustvarjali s svojimi rokami, brez pomoči mam, babic ali tet.«
Na podelitev je prišla tudi Beti Lunder iz Dobrepolja, ki ji v mladosti ni prizanešeno in trpi za mišično distrofijo. Kljub temu ni izgubila upanja in volje do življenja, ki je nadvse ustvarjalno. Vsako leto sodeluje na natečaju za naj pirhe Slovenskih novic, tokrat pa smo ji čestitali, ker je skupaj z Jožetom Kovačičem izdala pesniško zbirko Zgodbe v pesmi in sliki.
Posebno popestritev podelitve nagrad in priznanj so pripravile kandidatke za miss Slovenije 2019, ki so za to priložnost izdelale vsaka svojo pisanko. Po predstavitvi je prvo mesto pripadlo Ani Mariji Kastelic z Iga pri Ljubljani. Na pirhu je s tempera barvo upodobila koliščarje, ki so nekoč živeli v njenem kraju.
Po razglasitvi najboljših so nam varovanci varstveno-delovnega centra postregli s pravo velikonočno malico s šunko, kruhom in vinom.
Letos je na uredništvo do minulega ponedeljka prispelo več kot 300 pisank. Nekateri med 60 sodelujočimi na natečaju so naši stari znanci, ki že leta krasijo velikonočnice za ta največji krščanski praznik, spet drugi so sodelovali prvič.
Tako je Štefka Breznikar iz Boštanja prvič poslala svoje pisanke, oblekla jih je v blago raznolikih barv in ustvarila igrive bele in vijoličaste obrazne podobe. Posebno priznanje na podelitvi je dobila stara znanka Nevenka Brajdič Grušovnik, mojstrica krašenja v tradicionalni batik tehniki, ki svoje izjemne pirhe razstavlja po Sloveniji.
Po nagovoru direktorice varstvenega centra Valerije Bužan, ki je izrazila veselje, da se nagrade in priznanja za najlepše pisanke podeljujejo prav pri njih, je odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja za uvod podelitve med drugim poudaril: »V skupaj 23 natečajih za naj pirhe Slovenskih novic smo v vseh teh letih prejeli in ocenili več kot 8000 pisank.« Gre za svojevrsten rekord in tradicijo, ki jo bomo gojili še naprej.
Predsednik ocenjevalne komisije etnolog prof. dr. Janez Bogataj pa je poudaril, da so na izboru najboljših imeli zares težko delo. Pa vendarle, na koncu se je bilo treba odločiti.
Vzorci starih slovenskih vezenin
Tako je prvo mesto in glavno nagrado za svoje pisanke v kategoriji kulturna dediščina prejela laboratorijska tehnica Ivica Cerjak iz Ljubljane, ki je svoje pisanke ustvarila iz dveh gosjih jajc in iz nojevega.
»Najprej sem spraznila vsebino in jih umila, nato pa obarvala v čebulni kopeli. Nato sem jih dodatno obarvala v modri in črni barvi.« Vzorci niso izmišljeni, ampak so s starih slovenskih vezenin. Zanimiva je njena tehnologija izdelave.
»Vzorce ustvarjam s praskanjem, ko malo bolj pritisnem, se pokaže bela lupina, ko malce manj, odkrijem rjavo čebulno barvo.« Za obdelavo gosjega jajca porabi do 10 ur. »Krašenje nojevega jajca je zahtevnejše, saj je bolj trdo in se barva močneje oprime. Zato ga krasim recimo ves teden v popoldanskih urah.« Cerjakova nam je smeje potrdila, da je vesela prve nagrade in bo seveda šla v Rimske Toplice na razvajanje. Tudi zlate pisanke Zlatarstva Mandić iz Murske Sobote se je razveselila: »Sem že poiskala verižico in je že za vratom. Pa tudi šopek je lep in je že sredi mize.«
V sodobni kategoriji je ocenjevalno komisijo prepričala Martina Smrečnik s Police pri Grosuplju, ki je veliko jajce napolstila, bi rekli, torej okrasila z vzorcem rdečega in belega filca, kar je nekaj posebnega. Pisanka Smrečnikove je v tem pogledu edinstvena, saj je uporabila staro tehnologijo volnenega polstenja, a ji hkrati vtisnila sodobnost.
Po nagrado v maminem naročju
Vsi prisotni pa smo dobesedno obstali ob razglasitvi najboljših v otroški kategoriji. Tako kot pretekla leta so nam učenci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, ki jih pri velikonočnem ustvarjanju vodi učiteljica Nada Citkovič, poslali serijo pisank. Pripadla jim je tretja nagrada, pri čemer je prof. dr. Bogataj poudaril: »Kako pomembno je imeti na šoli pedagoga, ki prenaša kulturno dediščino na mlajše.«
Drugo nagrado je prejel triletni Žan Primc iz Drage pri Igu, ki je ponjo prišel v maminem naročju. Povedala je, da je Žan z veseljem krasil pisanke: »Zelo rad ima barve, nanašal jih je s prsti.« Prvo nagrado pa je komisija prisodila Tisi in Tjobu Mazi Petrič iz Lipsenja pri Grahovem, ker sta na svojih pisankah pokazala vso moč otroške domišljije. »Tako Žan kot Tisa in Tjob so ustvarjali s svojimi rokami, brez pomoči mam, babic ali tet.«
8000
pirhov smo ocenili na 23 natečajih za naj pirhe Slovenskih novic.
pirhov smo ocenili na 23 natečajih za naj pirhe Slovenskih novic.
Na podelitev je prišla tudi Beti Lunder iz Dobrepolja, ki ji v mladosti ni prizanešeno in trpi za mišično distrofijo. Kljub temu ni izgubila upanja in volje do življenja, ki je nadvse ustvarjalno. Vsako leto sodeluje na natečaju za naj pirhe Slovenskih novic, tokrat pa smo ji čestitali, ker je skupaj z Jožetom Kovačičem izdala pesniško zbirko Zgodbe v pesmi in sliki.
Posebno popestritev podelitve nagrad in priznanj so pripravile kandidatke za miss Slovenije 2019, ki so za to priložnost izdelale vsaka svojo pisanko. Po predstavitvi je prvo mesto pripadlo Ani Mariji Kastelic z Iga pri Ljubljani. Na pirhu je s tempera barvo upodobila koliščarje, ki so nekoč živeli v njenem kraju.
Rezultati 23. natečaja za naj pirhe Slovenskih novicKulturna dediščina
1. Ivica Cerjak
2. Ivanka Stupica
3. Nataša Tozon
Sodobna ustvarjalnost
1. Martina Smrečnik
2. Andreja Ogrinec
3. Rozalija Smej
Sodobna otroška kategorija
1. Tisa in Tjob Mazi Petrič
2. Žan Primc
3. OŠ Mirana Jarca Črnomelj
1. Ivica Cerjak
2. Ivanka Stupica
3. Nataša Tozon
Sodobna ustvarjalnost
1. Martina Smrečnik
2. Andreja Ogrinec
3. Rozalija Smej
Sodobna otroška kategorija
1. Tisa in Tjob Mazi Petrič
2. Žan Primc
3. OŠ Mirana Jarca Črnomelj
Po razglasitvi najboljših so nam varovanci varstveno-delovnega centra postregli s pravo velikonočno malico s šunko, kruhom in vinom.