Naj dijakinja Anita z 10 brati in sestrami

Na Dolenjskem imajo razloge za veselje in ponos! Anita Koprivc je nedavno po izboru Dijaške organizacije Slovenije postala naj dijakinja. »Priznam, da me je presenetilo,« nam uvodoma pove in prizna, da je menila, da obstaja več dijakov, ki so vsestranski, in niti ni pričakovala, da bo v konkurenci. Pa je bila predlagana in konec januarja izbrana! Razpis je bil objavljen decembra lani, šole so prijavile svoje kandidatke in kandidate, razpis je potekal pod okriljem Dijaške organizacije Slovenije (DOS), ki velja za stanovsko organizacijo dijakov v Republiki Sloveniji. Veselo novico ji je sporočila ravnateljica novomeške gimnazije Mojca Lukšič, priznava pa, da je bila še ves dan v šoku. Življenje se ji zaradi tega naziva ni spremenilo. Se je pa spremenil odnos nekaterih dijakov in dijakinj do nje, pravi. Menda zaradi zavisti. »Na srečo pa je ob meni veliko ljudi, ki so mi zvesti ne glede na to, kaj sem,« priznava Anita, sicer dijakinja 4. a na novomeški gimnaziji.

Aktivna na vseh področjih

Naziv pripade dijakom, ki so uspešni na učnem področju in se v prostem času ukvarjajo z različnimi obšolskimi dejavnostmi. Anita Koprivc je dijakinja četrtega letnika novomeške gimnazije, v preteklem šolskem letu, za katero je bilo priznanje podeljeno, pa je dosegla bronasta priznanja na tekmovanju iz geografije, računalništva, slovenskega jezika pa na bralnem tekmovanju in tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni. Poleg tega je prostovoljna animatorka, tutorka mlajših dijakov, poje v krajevnem pevskem zboru. »To je nagrada in potrditev za človeka, ki je aktiven na več področjih.

Vključena sem v več projektov, ki pa se jih lotim in potem izpeljem do konca. To je priznanje za ves trud, ki ga vlagam v vse svoje aktivnosti, in motivacija za naprej. Morda pomeni tudi dodano vrednost pri mojem CV. Kdo ve. Šele zdaj opažam, da pride zraven tudi medijska pozornost oz. prepoznavnost. Vesela sem srečanja z županom, ki mi je izrekel spodbudo za naprej ter izrazil ponos, da sem del mirnske občine. Tudi sama sem vesela, da sem del občine, ki spodbuja tako kulturno kot športno področje ter ustvarja za ljudi,« je dodala Anita, ki jo je pred dnevi sprejel mirnski župan Dušan Skerbiš.

V mesto po znanje, potem znova na Dolenjsko

Po šolanju v Novem mestu je pred njo nov izziv, jeseni se seli v Ljubljano, na študij geografije in slovenščine. »Geografija ti odpira poti v svet pa koristna znanja za splošno razgledanost dobiš. Za študij slovenščine pa sem se odločila, ker obožujem materni jezik!« pojasni, zakaj odhaja v Ljubljano. A potem bi se rada vrnila na Dolenjsko, saj ji mesta niso ravno pri srcu. Anita je pridna in aktivna. A ima tudi njen dan 24 ur. Praviloma vstaja ob petih, vlak jo odpelje v šolo.

Po šolskem dnevu ima dvakrat glasbeno šolo, pripravlja se na razna šolska tekmovanja, ne gre brez sestankov za ekskurzije. »Po pouku grem rada v gledališče,« pove. Ko pride domov, poprime za delo, ki ga v družini, v kateri je 11 otrok, nikoli ne manjka. Po sedmi uri zvečer je pri knjigah. »Če je treba, vztrajam do polnoči ali še dlje,« priznava, da ji ni nič težko. Ko smo se pogovarjali z njo o delu, nam pove, da se znajde tudi v vinogradu. Ob sebi ima družino, ki ji veliko pomeni. »Starši so ponosni in navdušeni nad priznanjem,« pove, prav tako njeni bratje in sestre: najstarejši je Matevž, ki ima 26 let, najmlajši pa dvomesečni Žak Martin. »Družina mi daje zelo dobro vzgojo, samozavest, me uči o medsebojni pomoči in mi daje vedenje, da mi bo vedno stala ob strani,« izpostavi. No, tudi fant ji pri vsem stoji ob strani.