Naj nas branijo naši, čeprav slabo

LJUBLJANA – Da v Slovenski vojski ni vse, kot bi moralo bili, čivkajo že vrabci na strehah. Najprej smo Slovenci postali tarča posmeha mednarodne javnosti zaradi neuspele preverbe pripravljenosti naše bataljonske bojne skupine 72. brigade. V slabem stanju so naša vojaška vozila, tehnična oprema je zastarela, vojaki imajo težave z obutvijo, celotna država pa z njihovim številom. V vojski namreč manjka kar 1238 ljudi, zato so se sredi marca odločili, da vpokličejo 414 rezervistov. Na opravljanje vojaške službe v miru bodo pripadniki pogodbene rezervne sestave vpoklicani na začetku maja, prej bodo morali še na enotedensko usposabljanje.

Da se je zadnja leta premalo vlagalo v naše obrambo, je priznal tudi vrhovni poveljnik Borut Pahor, ki meni, da je ocena vojske »za delovanje v vojni nezadostna, za delovanje v miru pa dobra«. V tokratni anketi, ki jo v Slovenskih novicah pripravljamo skupaj z oddelkom za tržne raziskave (STIK), smo vas tako med drugim vprašali, ali se s to Pahorjevo oceno strinjate, in kar 51 odstotkov vprašanih je odgovorilo pritrdilno. Tisti, ki se z njo niso strinjali, in tisti, ki ne vedo, kaj bi si o njej mislili, pa so bili precej izenačeni – 26 odstotkov ljudi se z oceno ne strinja, 23 pa jih ne ve, ali bi se z njo strinjali ali ne. Čeprav se je velika večina strinjala, da naša vojska za delovanje v vojni ni dovolj dobro pripravljena, pa bi ji kljub temu v primeru vojne zaupali obrambo domovine. Tako je namreč odgovorilo kar 67 odstotkov vprašanih, na drugem mestu se je s 13 odstotki znašel Nato. Da bi v primeru vojne ogroženosti države obrambo najraje zaupali kar državljanom samim, je odgovorilo štiri odstotke ljudi, dva odstotka pa bi našo usodo zaupala ruski vojski. Veliko prahu zadnja leta dviguje tudi zamisel, da bi se ponovno uvedlo obvezno služenje vojaškega roka. Slovenija je glede tega razklana, tisti, ki so sodelovali v naši tokratni anketi, pa zamisel podpirajo (31 odstotkov) oziroma popolnoma podpirajo (prav tako 31 odstotkov). Trinajst odstotkov je takšnih, ki ideje sploh ne podpirajo, enako število je tudi tistih, ki je ne podpirajo. Kljub temu pa večina, ko smo jih povprašali po tem, komu bi morala država nameniti več proračunskih sredstev, ni odgovorila, da vojski. To meni zgolj 12 odstotkov vprašanih, 32 je prepričanih, da bi morali več denarja vložiti v zdravstvo, 26 pa, da v nego starejših. Deset odstotkov bi proračunska sredstva namenilo šolstvu, pet policiji in tri drugemu tiru.

Šarac trdno na vrhu

Poleg vojske so nas tudi tokrat zanimale vaše volilne preference, navsezadnje do parlamentarnih volitev ne manjka več dolgo. Ali se bomo na volišča podali v drugi polovici maja ali na začetku junija, sicer še ni znano, je pa znano, da se iz meseca v mesec na prvem mestu priljubljenih političnih strank vedno bolj utrjuje Lista Marjana Šarca. Če bi bile volitve jutri, bi zanjo volilo 15,1 odstotka vprašanih. Na drugem mestu se je znašla Slovenska demokratska stranka z 12,7 odstotka, na tretjem pa so se usidrali Socialni demokrati z natanko 12 odstotki.

Sledijo jim SMC na četrtem mestu z 8,4 odstotka, na petem NSi s 6 odstotki, Desus je tokrat nabral 4,9 odstotka glasov, enako kot Levica, združena TRS in IDS. Stranka Alenke Bratušek je prejela 2,6 odstotka glasov, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije 2,4, stranka Davkoplačevalci se ne damo več pa 2 odstotka. Piratsko stranko Slovenije podpira 1,9 odstotka vprašanih, Koalicijo Združeno levico, v kateri sta se združili stranki DSD in Sloga, 1,5 odstotka, SNS ima podporo v 1,3 odstotka vprašanih, 1,1 odstotka glasov pa bi vprašani namenili stranki SLS in enako tudi Gibanju Skupaj naprej. En odstotek vprašanih podpira stranko Dobra država, manj kot en odstotek glasov pa so dobile stranke Združena desnica (združeni Glas za otroke in družine ter Nova ljudska stranka) (0,9 %), Pozitivna Slovenija (0,6 %), Lista novinarja Bojana Požarja (0,6 %), Za zdravo družbo (0,4 %) in Zedinjena Slovenija (0,1 %).