Naj pirhi Slovenskih novic – naj živi tradicija!

Podelili smo nagrade 22. natečaja Naj pirhi Slovenskih novic 2018. Slavnostnega odprtja razstave se je poleg nagrajencev in avtorjev razstavljenih pirhov udeležila množica obiskovalcev. Gospa Vida iz Grosupljega nam je zaupala, da je na odprtje prišla že tretjič. »Sama nisem nikoli sodelovala na natečaju, nimam mirnih rok,« se je nasmejala. »A se spomnim otroštva, kako smo, običajno na veliki petek ali v soboto dopoldne, sedeli za mizo in v družinskem krogu barvali jajca.«
Srečali smo tudi Jožo Jamšek iz Renk, vsestransko umetnico, ki je v preteklih letih sodelovala na natečaju in tudi že dobila prvo nagrado v umetniški kategoriji.

»Tudi letos sem se lotila in izdelala eno pisanko, za drugo mi je zmanjkalo časa. Pa sem si rekla, da je ena premalo, za zgodbo sta potrebni dve, in nisem poslala. Naslednje leto se bom dela lotila teden prej.«
Razstavo so polepšale polfinalistke izbora za miss Slovenije 2018, ki so v dvorano Jurček prinesle svoje pirhe in jih razstavile. Moramo priznati, da so s svojo prisotnostjo polepšale dogodek. Kako tudi ne bi, saj gre za cvet slovenske lepote. Med njimi je bila aktualna miss Slovenije Maja Zupan.
Razstavo si je ogledalo presenetljivo lepo število mladih, ki jim ne bi prisodil, da se zanimajo za velikonočne pirhe. Kot kaže, tradicija v novi preobleki postaja vse bolj privlačna. Umetniki in ustvarjalci so krašenje pirhov vselej cenili. »Ko namreč človek enkrat začuti čopič v rokah in to, kaj roka zmore z barvami, bo cenil vsakršno umetnostno obrt, četudi se sam ne ukvarja s tem,« je nekoč povedala znanka slikarka.
Velika platna so namreč pogosto tudi mašilo, saj neizkušeno oko zlahka prepričajo. Precej težje je prepričati z miniaturo, s poslikavo za otroško pest velikega kokošjega jajca.

Na razstavi 22. natečaja Naj pirhi Slovenskih novic so avtorji pisank presegli pričakovanja. Jajca pogosto barvamo tako, da v trgovini kupimo barve, jih pripravimo v pet skodelic in kuhana jajca pomakamo v njih. Nato nalepimo prav tako kupljene nalepke z motivi zajčka in pirhov.
Opisana komercializacija velike noči se je začela že v 70. letih, in ko smo že mislili, da bodo belokranjske drsanke in pisanke izumrle, je danes ta tradicija vseprisotna.
Pri drsankah gre za prastaro tehniko, ko jajce najprej skuhamo v kopeli čebulnega perja, nato pa z ostrim nožem, s konico žeblja izrišemo želeni motiv. Nekatere umetnice krasijo s čopičem, druge z zobotrebci, spet tretje kar s prsti. Videli smo pisanke, ovite v raznobarvne volnene niti, okrašene z neskončno mnogo plastičnimi pikicami. Vselej privlačne so tiste, ko najprej izberemo del vejice, list rastline, celo lase žitnega klasa, prislonimo na jajce in vse skupaj ovijemo v vodoprepustni papir ter pomočimo v kopel čebulnega perja. Tako nastanejo prave natur pisanke s pravimi odtisi iz narave, cvetovi, stebli, iglicami.

Podelitev nagrad in odprtje razstave, ki so jo okrasili cvetličarji šole Grm iz Novega mesta in bo v Jurčkovi dvorani Gospodarskega razstavišča do 3. aprila vsak dan od 10. do 19. ure, sta minila v veselem vzdušju ob mali velikonočni pojedini.