PLAČAJ Z VERZOM
Najbolj jih je vznemirila Pavčkova pesem
V 70 kavarnah po Sloveniji je že petič potekala akcija Plačaj z verzom. Od vsakega bo združenje bolnikov z levkemijo dobilo 30 centov.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečamo s poezijo?Je ustvarjanje lahko terapija, ki sestavi človeško dušo in telo? To sta bili osrednji vprašanji letošnje akcije Plačaj z verzom, ki na pobudo dunajske pražarne kave Julius Meinl poezijo že šesto leto, peto v Sloveniji, spreminja v začasno valuto po vsem svetu.
Letos so razmislek o moči poetičnega ustvarjanja iz literarnih krogov preusmerili v znanstvene. V podjetju Julius Meinl so se namreč odločili, da s pomočjo biometričnih metod podrobneje raziščejo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečamo s poezijo.
S pomočjo akcije bodo učinke poezije spoznavali tudi bolniki, združeni pod okriljem programov Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Zbrane verze bo namreč podjetje Julius Meinl pretopilo v donacijo, ki bo bolnike z najtežjimi oblikami krvnega raka podprla pri njihovi psihični in fizični rehabilitaciji – tudi s pomočjo poezije.
Tako nekako se glasi povzetek zanimivega dogodka v restavraciji Soba 102 na včerajšnji prvi pomladni dan, ki je hkrati tudi svetovni dan poezije, svetovni dan ljudi z downovim sindromom in dan gozdov. Predstavitev dogodka, ki je včeraj v približno 70 kavarnah po Sloveniji omogočal, da ste kavico plačali z verzom, je pospremil tudi pesnik in pisatelj ter podpornik akcije Feri Lainšček, ki je po lanskem dnevu poezije prebral osem tisoč verzov, te so na mizah kavarn pustili kavopivci. Iz njih je sestavil pesem z naslovom Srečanje, ki jo je uglasbila in zapela glasbenica Ditka.
»V tem tempu življenja je pomembno, da se za hip zazremo vase. Sam spijem od 10 do 12 kav na dan, če bi vsako plačal z verzom, bi bil pesnik,« je dejal direktor podjetja Julius Meinl Tomaž Milič. Kot je še povedal, so lani šolam podarili glasbila, letos pa bodo finančno pomagali Združenju bolnikov z limfomom in levkemijo. »Za vsak napisan verz bomo donirali 30 centov,« je še pojasnil Milič.
Poezija je način življenja, je prepričan Lainšček, v »bistvu najbolj pomembna resnica v tem svetu«. »Brez vrednot, ki jih najdemo v poeziji, bi svet že zdavnaj nehal obstajati,« je pojasnil Lainšček. Za potrebe raziskave o vplivu poezije na možgane, ki jo je opravila družba Valicon, je izbral tri pesmi, ki so jih poslušali tisti, ki so v raziskavi sodelovali.
»Izbral sem tri vsebinsko različne pesmi, in sicer pesem Kajetana Koviča Bela pravljica, ki pripoveduje o popotovanju proti smrti, ljubezensko pesem Toneta Pavčka Nekaj je v zraku in svojo pesem Ljubim, ki je izrazito erotična,« je pojasnil pesnik in na vprašanje voditeljice dogodka, pisateljice Carmen L. Oven, ali Romi kuhajo dobro kavo, presenetil: »Cigani znajo iz kave prerokovati, ne kuhati.«
V raziskavi je sodelovalo 30 ljudi, je pojasnil direktor Valicona Andraž Zorko. »Vsi so dobili kape z diodami, ki so merile odziv možganov na poezijo, vmes pa smo jim puščali oglasne bloke. Znano je, kako majhni otroci otrpnejo ob zvoku reklam, saj te možgane razburkajo. Cilj oglasov je bil, da možgane na nezavedni ravni razburijo, medtem ko pesmi na drugi strani pomirjajo. Na zaslonu se tako ob poeziji pokaže ravna črta,« je pojasnil Zorko in dodal, da je pri raziskovancih nekoliko več vznemirjenja povzročila Pavčkova poezija.
Spregovorila je Kristina Modic, direktorica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki je kot nekdanja bolnica poudarila pomen poezije pa tudi siceršnjega pisanja, ki je za bolnike izjemnega pomena. »Sploh denimo v času, ko so kakšen mesec, dva zaradi možnosti okužb v izolaciji.«
V poeziji vidi veliko dodano vrednost, v združenju pa že razmišljajo o delavnicah s pomočjo poezije, sploh zato, ker je raziskava pokazala, da ta ljudi pomirja. »Vidim velik potencial za terapijo z umetnostjo,« je povedala. Na oder je stopil tudi Rok Trkaj, še en velik podpornik akcije, ki je za združenje posnel videospot.
»Rap in poezija sta bratranec in sestrična. Rap še vedno dela glasbo na način, da te butne v glavo, medtem ko te poezija zadene v srce. Pride, se te dotakne, ko pa umakne roko, začutiš, da je bila tu,« je še dodal.
Letos so razmislek o moči poetičnega ustvarjanja iz literarnih krogov preusmerili v znanstvene. V podjetju Julius Meinl so se namreč odločili, da s pomočjo biometričnih metod podrobneje raziščejo, kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečamo s poezijo.
S pomočjo akcije bodo učinke poezije spoznavali tudi bolniki, združeni pod okriljem programov Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. Zbrane verze bo namreč podjetje Julius Meinl pretopilo v donacijo, ki bo bolnike z najtežjimi oblikami krvnega raka podprla pri njihovi psihični in fizični rehabilitaciji – tudi s pomočjo poezije.
Verzi za skodelico kave
Tako nekako se glasi povzetek zanimivega dogodka v restavraciji Soba 102 na včerajšnji prvi pomladni dan, ki je hkrati tudi svetovni dan poezije, svetovni dan ljudi z downovim sindromom in dan gozdov. Predstavitev dogodka, ki je včeraj v približno 70 kavarnah po Sloveniji omogočal, da ste kavico plačali z verzom, je pospremil tudi pesnik in pisatelj ter podpornik akcije Feri Lainšček, ki je po lanskem dnevu poezije prebral osem tisoč verzov, te so na mizah kavarn pustili kavopivci. Iz njih je sestavil pesem z naslovom Srečanje, ki jo je uglasbila in zapela glasbenica Ditka.
»V tem tempu življenja je pomembno, da se za hip zazremo vase. Sam spijem od 10 do 12 kav na dan, če bi vsako plačal z verzom, bi bil pesnik,« je dejal direktor podjetja Julius Meinl Tomaž Milič. Kot je še povedal, so lani šolam podarili glasbila, letos pa bodo finančno pomagali Združenju bolnikov z limfomom in levkemijo. »Za vsak napisan verz bomo donirali 30 centov,« je še pojasnil Milič.
Najpomembnejša resnica na svetu
Poezija je način življenja, je prepričan Lainšček, v »bistvu najbolj pomembna resnica v tem svetu«. »Brez vrednot, ki jih najdemo v poeziji, bi svet že zdavnaj nehal obstajati,« je pojasnil Lainšček. Za potrebe raziskave o vplivu poezije na možgane, ki jo je opravila družba Valicon, je izbral tri pesmi, ki so jih poslušali tisti, ki so v raziskavi sodelovali.
»Izbral sem tri vsebinsko različne pesmi, in sicer pesem Kajetana Koviča Bela pravljica, ki pripoveduje o popotovanju proti smrti, ljubezensko pesem Toneta Pavčka Nekaj je v zraku in svojo pesem Ljubim, ki je izrazito erotična,« je pojasnil pesnik in na vprašanje voditeljice dogodka, pisateljice Carmen L. Oven, ali Romi kuhajo dobro kavo, presenetil: »Cigani znajo iz kave prerokovati, ne kuhati.«
V raziskavi je sodelovalo 30 ljudi, je pojasnil direktor Valicona Andraž Zorko. »Vsi so dobili kape z diodami, ki so merile odziv možganov na poezijo, vmes pa smo jim puščali oglasne bloke. Znano je, kako majhni otroci otrpnejo ob zvoku reklam, saj te možgane razburkajo. Cilj oglasov je bil, da možgane na nezavedni ravni razburijo, medtem ko pesmi na drugi strani pomirjajo. Na zaslonu se tako ob poeziji pokaže ravna črta,« je pojasnil Zorko in dodal, da je pri raziskovancih nekoliko več vznemirjenja povzročila Pavčkova poezija.
Umetnost kot terapija
Spregovorila je Kristina Modic, direktorica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki je kot nekdanja bolnica poudarila pomen poezije pa tudi siceršnjega pisanja, ki je za bolnike izjemnega pomena. »Sploh denimo v času, ko so kakšen mesec, dva zaradi možnosti okužb v izolaciji.«
V poeziji vidi veliko dodano vrednost, v združenju pa že razmišljajo o delavnicah s pomočjo poezije, sploh zato, ker je raziskava pokazala, da ta ljudi pomirja. »Vidim velik potencial za terapijo z umetnostjo,« je povedala. Na oder je stopil tudi Rok Trkaj, še en velik podpornik akcije, ki je za združenje posnel videospot.
8000
verzov so kavopivci spesnili lani.
verzov so kavopivci spesnili lani.
»Rap in poezija sta bratranec in sestrična. Rap še vedno dela glasbo na način, da te butne v glavo, medtem ko te poezija zadene v srce. Pride, se te dotakne, ko pa umakne roko, začutiš, da je bila tu,« je še dodal.