V PIRANU
Najbolj želen slovenski muzej
Kar 4000 najrazličnejših apnenčastih lupinic polžev in školjk ter z njimi povezanih zgodb postavlja piranski muzej med najzanimivejše pri nas.
Odpri galerijo
Svetovni turistični spletni forum TripAdvisor, ki ima kar 315 milijonov članov in 500 milijonov ogledov, je že lani uvrstil piranski Muzej polžev in školjk na prvo mesto v Istri. Te dni pa je na njihovi spletni strani ta majhen piranski muzej med obiskovalci slovenskih muzejev prišel na vrh lestvice najbolje ocenjenih in najbolj zaželenih v državi. »To dokazuje, da smo imeli prav, ko smo se pred sedmimi leti lotili tega projekta. Muzej je tudi ocenjen kot peta največja atrakcija v Sloveniji, teh pa je več kot tisoč,« pravi Slobodan Simič - Sime, direktor Mediteranuma Piran.
Domuje na robu Tartinijevega trga in z njim mesto skupaj z Akvarijem, Pomorskim muzejem, Potapljaškim muzejem ter še čim prepričljivo utrjuje našo morsko tradicijo. Kar dobrih 12.000 radovednežev si na leto ogleda 4000 najrazličnejših apnenčastih lupinic in njihovih fosilov. Med njimi je celo nekaj deset takih, ki jih je težko najti v kakšnem podobnem muzeju. Imajo jih še nekaj tisoč več, a prostori, ki merijo vsega 70 kvadratnih metrov, ne omogočajo njihove predstavitve. Ponosni so, da je našel mesto v Oxfordovem učbeniku za Slovenijo in da ga za ogled priporočata nacionalni Prirodoslovni muzej Slovenije ter ministrstvo za šolstvo. Sicer pa že leta po slovenskih šolah izvajajo brezplačna izobraževanja o mehkužcih.
»Pri nas so obiskovalci aktiven del muzeja. To omogočajo tudi mikroskopi in zasloni na dotik, ki ponujajo iskanje odgovorov na vprašanja, kot so na primer, kako polž ujame ribo, zakaj se porcelanke svetijo, kako lahko školjka potopi veliko leseno ladjo in kako nastane v njih biser. Vsekakor velja pokukati v ta svet, saj ni le lep za oko, ampak poln nenavadnih in skoraj neverjetnih zgodb. Razkrivajo življenje bitij, ki so na našem planetu po vrstni pestrosti za žuželkami na drugem mestu,« pravi kustos Jan Simič.
Domuje na robu Tartinijevega trga in z njim mesto skupaj z Akvarijem, Pomorskim muzejem, Potapljaškim muzejem ter še čim prepričljivo utrjuje našo morsko tradicijo. Kar dobrih 12.000 radovednežev si na leto ogleda 4000 najrazličnejših apnenčastih lupinic in njihovih fosilov. Med njimi je celo nekaj deset takih, ki jih je težko najti v kakšnem podobnem muzeju. Imajo jih še nekaj tisoč več, a prostori, ki merijo vsega 70 kvadratnih metrov, ne omogočajo njihove predstavitve. Ponosni so, da je našel mesto v Oxfordovem učbeniku za Slovenijo in da ga za ogled priporočata nacionalni Prirodoslovni muzej Slovenije ter ministrstvo za šolstvo. Sicer pa že leta po slovenskih šolah izvajajo brezplačna izobraževanja o mehkužcih.
»Pri nas so obiskovalci aktiven del muzeja. To omogočajo tudi mikroskopi in zasloni na dotik, ki ponujajo iskanje odgovorov na vprašanja, kot so na primer, kako polž ujame ribo, zakaj se porcelanke svetijo, kako lahko školjka potopi veliko leseno ladjo in kako nastane v njih biser. Vsekakor velja pokukati v ta svet, saj ni le lep za oko, ampak poln nenavadnih in skoraj neverjetnih zgodb. Razkrivajo življenje bitij, ki so na našem planetu po vrstni pestrosti za žuželkami na drugem mestu,« pravi kustos Jan Simič.