Trgovske zaloge le za nekaj dni
Izredni dogodki lahko hitro prekinejo dobavne verige, zato je treba v Sloveniji nujno zagotoviti kmetijska zemljišča, ki bodo omogočala preskrbo s hrano za približno eno leto, pravi generalni direktor direktorata za obrambne zadeve na obrambnem ministrstvu Boštjan Pavlin. Potrebovali bi okoli milijon hektarov kmetijskih zemljišč, zdaj jih imamo slabo polovico. Na kmetijskem ministrstvu menijo, da so kmetijska zemljišča kritična infrastruktura, in pripravljajo zakonske podlage za njihovo zaščito.
»Čas je, da si jasno in glasno priznamo, da ima Slovenija pri zaščiti kmetijskih zemljišč velike težave, ki jih ne moremo več ignorirati,« je dejala ministrica Mateja Čalušić v uvodnem nagovoru posveta, ki ga je v četrtek pripravilo kmetijsko ministrstvo. Po podatkih Eurostata za leto 2020 je sodila Slovenija z 859 kvadratnimi metri njivskih površin na prebivalca na rep držav EU. Manj njiv, ki imajo največji potencial z vidika prehranske varnosti, imajo le Belgija, Nizozemska in Malta.
Po koncu posveta je ministrstvo objavilo poročilo o prehranski varnosti v izrednih razmerah, ki na 59 straneh predstavlja, ali in v kolikšni meri je Slovenija prehransko varna, težave v primeru kriznega dogodka, zaradi katerega bi se zaprle meje, ter ključne ukrepe. Velik delež samopreskrbe z določenimi živili še ne pomeni, da smo prehransko varni, enačaj med prehransko samopreskrbo in varnostjo črta poročilo. Če bi se zaprle meje, bi nam začelo primanjkovati semen, pesticidov, gnojil, veterinarskih zdravil in goriva, kar bi vodilo v pomanjkanje hrane za ljudi in krme za živali.
V desetletju izgubili zemljišča v velikosti občine Celje
Kmetijska zemljišča so po mnenju ministrstva temelj prehranske varnosti, a ob trku interesov drugih gospodarskih panog pogosto potegnejo kratko, spomnimo se Magne. Poročilo navaja, da je bilo v obdobju 2012–2022 izgubljenih nekaj manj kot 9000 hektarov kmetijskih zemljišč, kar je približno površina mestne občine Celje. Približno četrtino je bilo pozidanih, tri četrtine se jih je zaraslo. Pozidava, ki je nepovraten proces, je prizadela predvsem najboljša kmetijska zemljišča, to so zlasti njive na ravninskih območjih.
Tomaž Primožič z direktorata za kmetijstvo je navedel, da povprečen Evropejec na leto poje 780 kilogramov hrane, kar pomeni skoraj dva kilograma na dan. Da zadostimo potrebam po hrani za povprečnega Evropejca, kamor spadamo tudi Slovenci, bi potrebovali 0,45 hektara na prebivalca. Z enim izgubljenim hektarom kmetijskega zemljišča torej izgubimo potencial za nahranitev več kot dveh prebivalcev, je ponazoril pomembnost kmetijskih zemljišč. V javne zavode je vsak dan vključenih več kot 600.000 ljudi. Samo za nahranitev teh bi potrebovali 120.000 hektarov kmetijskih zemljišč.
Trajna zaščita državnih zemljišč
Nadaljnjo pozidavo in zaraščanje kmetijskih zemljišč je treba preprečiti, hkrati pa je treba povečati produktivnost teh zemljišč tako, da se ohranja okoljsko ravnovesje, je poudarila ministrica Čalušić. Na ministrstvu pripravljajo zakonske podlage za trajno varovanje najboljših kmetijskih zemljišč. Kot izhaja iz poročila, si bo ministrstvo prizadevalo za trajno zaščito vsaj 27.000 hektarov njiv v lasti države, ki jih upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
V izrednih razmerah bi ta zemljišča postala kritična infrastruktura za zagotavljanje prehranske varnosti. Določili bi se obseg, način in vrsta pridelave hrane na njih. Če bi na njih zasejali le pšenico, bi je pridelali dovolj za pokritje letne potrebe vseh Slovencev po kruhu, so izračunali. V normalnih razmerah pa bi se ta kmetijska zemljišča uporabljala za zagotavljanje preskrbe javnih zavodov.
Direktorica Irena Tušar je povedala, da je sklad strateško usmerjen v povečevanje kmetijskih zemljišč. Letos so odkupili 127 hektarov, do leta 2027 načrtujejo letni odkup vsaj 200 hektarov, za kar imajo dovolj denarja. Problem pa so zaraščanje kmetijskih zemljišč, nedovoljeni posegi vanje ter pritiski za zakup in spreminjanje namembnosti v stavbna zemljišča, je povedala Irena Tušar, zaradi česar želi sklad sodelovati z ministrstvom pri pripravi načrta za trajno varovanje kmetijskih zemljišč. To bi bil po njenih besedah dober signal tudi za kmete, ki si želijo zemljišča v trajen zakup.
Trgovske zaloge le za nekaj dni
Za prehransko varnost so ključne tudi stabilne regionalne in lokalne preskrbovalne verige. Na vprašanje, kako bi k temu lahko prispevale zadruge, je predsednik zadružne zveze Borut Florjančič odgovoril, da je prav razpršenost malih in srednje velikih družinskih kmetij ključen dejavnik dolgoročne stabilnosti prehranske varnosti in samopreskrbe, zadruge pa zagotavljajo odkup tem kmetijam. Prepletene so tudi z agroživilstvom in so pomemben člen, da hrana pride do kupca. Glede preskrbe javnih zavodov z lokalno hrano pa je dejal, da je velikokrat problem »hoteti, ne moči«.
Boštjan Pavlin z obrambnega ministrstva je ocenil, da imajo trgovci v Sloveniji zaloge hrane le za nekaj dni, blagovne rezerve pa niso vsemogočne. Kmetijska zemljišča po njegovem mnenju ne spadajo v kritično infrastrukturo, a je v kontekstu obrambnega načrtovanja treba jasno določiti temelje, kako jih zaščititi in koliko jih bomo imeli. Njihov delež je treba povečati, je prepričan.
Miran Vršec z inštituta za korporativne varnostne študije pa je poudaril, da je izrednega pomena, da upravljavci kritične infrastrukture (državni organi, zavodi, podjetja) načrtujejo, kako zagotavljati samopreskrbo s hrano ob izrednih dogodkih, in se na to pravočasno pripravijo. Narediti je treba študijo, kakšne so dejanske potrebe posameznih sektorjev kritične infrastrukture (vojske, zdravstva ...) v primeru različnih izrednih dogodkov.
Matjaž Turel z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pohvalil delovanje ekipe kuharjev, ki vsak dan pripravijo skoraj 10.000 obrokov za 74 različnih diet. Dodal je, da so delno pripravljeni tudi na zaprtje meja. »Postavili smo visoke standarde, ki jih mora hrana v UKC doseči. Ob morebitnem zaprtju meja ima Univerzitetni klinični center zalog za 48 ur. Potem bi potrebovali pomoč države.«
