Najboljša salama je iz Kostanjevice

ŠMARJETA –  Z zvoki državne himne iz glasbil Godbe na pihala Šmarješke Toplice se je v Šmarjeti uradno začel težko pričakovani 23. finale slovenskih salamijad. Da se je odvijal prav v Šmarjeti, imajo zasluge tamkajšnji salamarji, ki predano in mojstrsko pripravljajo to izvrstno mesnino.

Eden od njih, Matjaž Peterlin iz Bele Cerkve, se je lani še posebno izkazal. Z zmago na lanskem tekmovanju je letošnji finale pripeljal v te čudovite z griči posute in z vinsko trto posejane kraje, v katerih živi. »Če imajo Kraševci teran in pršut, imamo mi cviček in salame,« vam znajo ponosno povedati prebivalci ene najmlajših občin v Sloveniji.

»Očitno gre za zelo bogato izročilo. Sam gibanje opažam že zadnjih 10 let, in kar me zelo veseli, ni samo to, da šmarješki salamarji segajo po najvišjih mestih na salamijadah in da smo imeli v zadnjih desetih letih kar sedem prvakov: veseli me, da se je to ljubiteljstvo obrnilo tudi v posel. Imamo dva kmeta, ki odlično živita tudi od suhomesnih izdelkov. Današnji finale je hkrati test, saj nameravamo naslednje leto po vzoru partnerskega mesta iz Avstrije pripraviti praznik salam,« je o domačih salamarjih povedal župan občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar.

Prostor pred gasilskim domom (pot vanj je vodila po rdeči preprogi) je gostoljubno sprejemal obiskovalce in prav čutiti je bilo dobro energijo, ki so jo vložili domačini, med njimi člani lokalnega športnega in gasilskega društva, ki jim ni bilo težko v dežju postavljati ogromnega šotora, ta je prišleke ubranil pred vremenskimi muhami.

Z miz in stojnic so razkošno dišale in zapeljevale najboljše salame v Sloveniji v odlični družbi najboljših vin okoliških vinarjev ter slastnih dobrot izpod prstov in iz pečic podeželskih žena iz teh krajev. Tam je bil torej tudi župan Marjan Hribar, čigar podpora je, kot smo lahko slišali v govoru predsednika Društva vinogradnikov Šmarjeta Jožeta Bovhana, organizatorjem dala zagon, da so se lažje odločili za izvedbo zahtevnega projekta.
 

Začne se pri pitanju prašičev

Na 23. finalu salamijad so sodelovali najbolje ocenjeni izdelovalci salam z lokalnih prireditev (organizira jih 16 društev, povezanih v Zvezo društev salamarjev Slovenije) z vseh koncev naše dežele. Letos je tekmovalo skupaj 779 salam, od katerih se jih je 81 uvrstilo v zaključno ocenjevanje. Šestčlanska komisija s predsednikom Dragom Košakom iz Šmarjete na čelu je morala prej opraviti posebno izobraževanje.


Finaliste so ocenjevali 4. maja. »Salama se začne delati že v svinjaku s pravo hrano za prašiče. V nadaljevanju, pri obdelavi mesa, moramo biti zelo pozorni in odstraniti prav vso slanino. to pozneje znova dodamo v maso, narezano na koščke, v povprečju velike pet krat pet milimetrov. Sledi najpomembnejša faza izdelave salam, zorenje. Salama zori pri določeni vlagi in temperaturi, ki se spreminja. Zorenje traja od 90 do 120 dni. Danes s pomočjo tehnike obstajajo metode, ki ga pospešijo, vendar to potem ni več prava kmečka salama,« nam je pojasnil predsednik Zveze društev salamarjev Slovenije Mirjan Kulovec.
 

Najboljši med najboljšimi

Ni lahko narediti dobre salame, ki bi izstopala iz povprečja, in včasih niti dve salami enega proizvajalca z istim receptom na koncu nista enaki. Zato so, smo lahko slišali na dogodku, zmagovalci prav vsi, ki so se uvrstili v finale. Med 14 izdelovalci je najvišjo oceno, 52,8, dobil Ivan Kegljevič iz Kostanjevice na Krki. Drugo mesto je pripadlo domačinu Janezu Peterlinu iz Bele Cerkve z oceno 52,7.


Na tretje mesto se je uvrstila Kmetija Fabjan iz Dolenjega Gradišča – njihova salama je dobila povprečno oceno 52,6. Med 14 finalisti so bili še Marjan Vdovč iz Osrečja, Jože Fabjan iz Dolenjega Gradišča, Karel Udovč iz Velike Poljane, Silvo Vide iz Grobelj, Andrej Košmrlj iz Novega mesta, Anton Lavrič iz Dolenjskih Toplic, Franc Luzar iz Dolenjega Gradišča, Denis Udovč iz Velike Poljane, Aleš Kegljevič iz Kostanjevice na Krki, Alojz Škrbina iz Vinice pri Šmarjeti in Boštjan Peterlin iz Vinjega Vrha.