Najlepše drone izdelujejo na Ajdovskem (FOTO)

Ko v zadnjih časih beseda nanese na brezpilotne letalnike ali drone, gre zaradi vojn, ki divjajo v naši ne tako daljni okolici, predvsem za ofenzivne sisteme, ki krojijo spopade. V t. i. vojni dronov (posredno) sodelujejo tudi slovenski, izdelani na Ajdovskem.

Več letalnikov podjetja C-Astral Aerospace je Slovenija donirala Ukrajini. »V tem ne sodelujemo, v vojaške zadeve pa se niti ne želimo vpletati,« že takoj na začetku pogovora pove eden od treh direktorjev podjetja Goran Gačnik, ko ga obiščemo v Ajdovščini. Čeprav podjetje pogosto povezujejo z izdelovanjem oborožitvenih oziroma obrambnih sistemov, gre namreč za sistem, ki je v prvi vrsti torej namenjen civilni družbi in je uporaben na številnih področjih.

Goran Gačnik se veseli prihodnosti, ko nam bodo droni lajšali težave.

»Pogosto me sprašujejo, zakaj na naš dron SQA ne bi namestili eksploziva. A letalnik je prejel nagrado Red Dot za oblikovalski dosežek oziroma dizajn, je kot mercedes v zraku. Moj odgovor je torej vprašanje, ali bi v prtljažnik mercedesa namestili 300 kilogramov eksploziva in ga nekam poslali kot kamikaze,« pove v smehu. Poudari, da je vizija podjetja povsem drugje.

Začetki v garaži

Ko govorimo o možnostih civilne uporabe dronov, hitro postane jasno, da so te tako rekoč neomejene in še zelo slabo izkoriščene. Prvi dron, ki ga je izdelalo podjetje C-Astral, je bil namenjen za kartografiranje. »Za tiste čase je bil izjemno inovativen,« s ponosom pove Gačnik, ko začne opisovati dolgo pot podjetja do uspeha. Začelo se je namreč dobesedno v domači garaži, v kateri sta sprva delovala Samo Stopar in Nejc Trošt, kasneje pa so skupaj z Markom Peljhanom 2007. ustanovili podjetje. Prvi vodeni izdelek sta izdelala leta 2004, šlo pa je za vodeno plovilo, lažje od zraka oziroma cepelin. Dve leti kasneje so po zaključku razvojnega projekta CRP (ciljni raziskovalni programi) izdelali prvi letalnik bramor, sledil mu je atlas.

Samo Stopar je s kolegom Nejcem Troštom začel v garaži.

Njihov trud in znanje je prepoznala občina, ki je podjetju ponudila nekoliko večje prostore, a še vedno je šlo za večjo garažo, v kateri je ena miza predstavljala razvoj, druga pa proizvodnjo. A znanje in izkušnje so ekipo pripeljale do trenutka, ko se lahko pohvalijo z izvozom v 62 različnih držav. V podjetje je v začetku leta lastniško vstopil še en pionir iz sveta letalstva, podjetnik Ivo Boscarol, ki je od Peljhana odkupil 10-odstotni delež. »Počaščeni smo, da je v našem podjetju prepoznal veliko dodano vrednost podjetja, ki se je gradila zadnjih 17 let. S tem je osebno izkazal zaupanje v podjetje,« poudarja Gačnik. Po njegovih besedah pa v Ajdovščini, temu »stičišču letalskih entuziastov« tudi sicer ne manjka mladih, ki se zanimajo za to področje, denimo študentov z željo po praksi v C-Astralu ali novih zaposlitvah na področju najnaprednejših tehnologij.

Droni bodo v prihodnje po Gačnikovih besedah uporabni predvsem za različne monitoringe. Tako je denimo njihov bramor letel nad Krasom, ko so po njem v teh letih divjali uničujoči požari. Letalnik je v enem letu posnel celotno območje pogorišča v visoki ločljivosti in pošiljal podatke v poveljstvo oziroma krizni štab. Po gašenju je poletel ponovno in predvajal živo sliko poveljstvu. Šlo je za povsem prostovoljni prispevek podjetja, ki se je takoj odzvalo tudi ob poplavah, ko je letalnik posnel posledice poplavljanja Mežice.

Vsak izdelek gre skozi natančen ročni proces.

Področje, kjer bodo tovrstni letalniki lahko v veliko pomoč, je tudi kmetijstvo. Brezpilotni letalnik namreč s posebno multispektralno kamero posname teren in zazna, kje je pridelek boljši in kje slabši. S tem se lahko optimizira uporaba gnojila na točno določena območja. »Če naš letalnik dve uri leti nad Vipavsko dolino, lahko analizira zdravje rastlin. Gre za zelo uporabne informacije,« pojasni. Njihov letalnik bo tako že naslednje leto predvidoma poletel na eno od tovrstnih misij v Kazahstanu, ki jo izvaja organizacija v okviru Svetovne banke, angažirana na področju pospeševanja kmetijstva, predvsem gojenja pšenice. Letalnik, podprt z biotehničnimi parametri, bo na terenu zbiral potrebne podatke.

Proti lubadarju

V teh dneh bo brezpilotni letalnik podjetja C-Astral sodeloval tudi v evropskem projektu LIFT Forest za analitiko gozdne biomase. Naložba v projekt v vrednost 1,6 milijona, ki ga s skoraj milijonom evrov sofinancira EU, je del ukrepov slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. V okviru projekta bo letalnik preveril stanje lubadarja oziroma bolezni v pohorskih gozdovih, izvemo v podjetju.

»Možnost, ki jo razvijamo, je tudi odkrivanje napak na daljnovodih,« še pojasni Gačnik in doda, da na tem področju sodelujejo na trgu v ZDA in Afriki. T. i. korona efekt, pregrevanje, slabe spoje in druge nepravilnosti, ki denimo povzročajo izgube energije, namreč ugotavljajo s posebnim detektorjem. Kot v vseh drugih omenjenih možnosti uporabe dronov je njihova največja prednost predvsem to, da so v primerjavi s helikopterji, ki sicer opravljajo to delo, izjemno poceni. Če dolg polet s helikopterjem stane med 15 in 20 tisoč dolarji, letalnik na poti, dolgi 40 kilometrov, porabi za le kak evro energije, baterija pa je ponovno napolnjena v 20 minutah.

Podjetje C-Astral Aerospace ima sedež v Ajdovščini.

Tehnologija hitrejša od zakonodaje

Brezpilotni letalniki brez posadke so zelo uporabni tudi na področju radiološke, biološke in kemične obrambe (CBRN). »Pred kratkim smo končali prvo fazo projekta pod okriljem EU, v katerem sodeluje še več slovenskih podjetij. Sodelovali smo tudi v Avstriji na demonstraciji, kjer je bila prikazana eksplozija, v kateri je bila poškodovana cisterna z amoniakom. Na pomoč so prišla tri vodena sredstva: brezpilotni letalnik, helikopter ter samovozeči goseničar. Na terenu so odvzeli vzorce in izmerili parametre, naše podjetje je sodelovalo z izdelavo sistema, ki je to vodilo in analiziralo,« Gačnik opiše potek demonstracije. Tako so lahko ocenili, kakšno bo ogroženo območje, kakšna je nevarnost in kako pravočasno opozoriti prebivalstvo.

SQA lahko nese največ 2,5 kilograma tovora, leti na višini do 3600 metrov, v zraku pa ostane do dve uri in pol.

Klub dejstvu, da v prvi vrsti torej zasledujejo možnosti civilne uporabe, so se začeli seveda pojavljati tudi kupci, ki so želeli sisteme za izvidnico. Izkoristi jo lahko tudi policija, denimo za nadzor meje ali akvatorija. Slovenska policija ajdovskega letalnika še nima, so pa med naročniki policije drugih držav, denimo filipinska in malezijska, dogovarjajo pa se tudi s šerifom ene od ameriških zveznih držav. V lasti jih torej ima tudi Slovenska vojska, a po Gačnikovih besedah seveda spet veliko vlogo odigrajo pri civilni zaščiti in reševanju, tudi v gorah. S kamerami lahko namreč odkrije poškodovanca, kar je v zahtevnih razmerah manj nevarno kot iskanje s helikopterjem. Letalnik lahko denimo programirajo za mrežasto iskanje, s katerim lahko natančno preišče območje, kjer naj bi bil pogrešani ali poškodovani.

»Droni so prihodnost. Želimo si, da bi jih v prihodnje tako uporabljali za najrazličnejše dostave – denimo zdravil iz ene bolnišnice v drugo,« pravi naš sogovornik, ki hkrati ugotavlja, da se vsaj za zdaj tehnologija razvija hitreje od zakonodaje. Tako bo treba denimo določiti, na kateri višini bodo lahko leteli droni in kateri helikopterji, na katerih območjih sploh ne bodo smeli leteti in podobno. »Ko bo vse nared za izvajanje transportov, pa bo treba pohiteti,« sklene.