MLAJ
Najlepši je iz Dolnje Brige
Mlaje na Kočevskem ocenila posebna komisija. Zmagovalni je še posebno pisano okrašen.
Odpri galerijo
Na Kočevskem so v dneh okoli prvega maja postavili 21 lepo okrašenih mlajev. Na ogled so ves mesec, v tem času pa jih ocenjuje posebna komisija Turističnega društva Kočevje, ki razpisuje natečaj za najlepši mlaj. »Tako ohranjamo tradicijo postavljanja mlajev in spodbujamo druženje in ustvarjalnost prebivalcev vaških in krajevnih skupnosti,« je dejala Rebeka Jambrovič iz Turističnega društva Kočevje.
Za komisijo je bil še posebno zanimiv mlaj, ki so ga ob cesti postavili vaščani Štalcerjev: domišljen z gozdarskimi motivi, živalmi in opremo, pritegne pozornost mimoidočih.
»V Dolnji Brigi nas živi devet duš. Postavitve mlaja smo se lotili skoraj vsi. Kaže izvirnost od tal do vrha, s poslikanimi zastavami, ki je delo Aprilije Lužar, z grobom in krošnjo,« zadovoljstva ob prevzemu priznanja ni skrivala Stanka Kep. Tradicija postavljanja mlaja se je v Predgradu pretrgala pred 17 leti, letos sta v roke pljunila mladca David Kapš in Jan Kastelec, ki sta prevzela levji delež pri postavljanju prvomajske okrasitve pred tamkajšnjim zadružnim domom.
Tako kot so mlaje dvigovali, praviloma z avtodvigalom, ponekod tudi z rokami, jih bodo konec meseca umaknili.
Komisija, ki jo sestavljajo Roman Križman, Vesna Jerbič Perko in Majda Grgorič, je ocenjevala višino mlaja, simetrijo in košatost vrhnjega dela, obeljenost debla, okrasitev (venec, zastava, girlanda), umestitev v podlago (kako je urejen podstavek, kjer je mlaj pritrjen v tla), enovitost (ali je mlaj v enem kosu), umeščenost v okolje, splošen vtis, izvirnost, dovoljenje za posek. »Šest smo jih ocenili, vsi so bili skladno okrašeni, s plapolajočimi zastavami (občinsko, državno in EU) na vrhu. Naloga ni bila lahka, saj je bil vsak mlaj poseben,« je dejal Križman.
Zmagovalni iz Dolnje Brige je izstopal po posebni, pisani okrašenosti v belo modri barvi celotnega debla – za to je poskrbela tam živeča akademska slikarka –, z zastavo in grbom na krošnji. Mlaj iz Livolda je ponujal pentljo in izvirne motive, v Dolgi vasi, kjer so bili vrsto let najboljši, je ravno to manjkalo sicer lepo okrašenemu mlaju, ki je bil najbolj skladen. Najvišji mlaj, 35 metrov ima, so tudi letos postavili v Mahovniku. »Tokrat so nas detelji spodrinili dva mesta nižje. Sicer je druženje ob tem običaju temeljna vrednota, ki jo bo podeželje vedno ohranjalo,« meni Romana Marinč, predsednica gasilskega društva Dolga vas, ki je vaščane povezalo tudi pri tej akciji.
Za komisijo je bil še posebno zanimiv mlaj, ki so ga ob cesti postavili vaščani Štalcerjev: domišljen z gozdarskimi motivi, živalmi in opremo, pritegne pozornost mimoidočih.
»V Dolnji Brigi nas živi devet duš. Postavitve mlaja smo se lotili skoraj vsi. Kaže izvirnost od tal do vrha, s poslikanimi zastavami, ki je delo Aprilije Lužar, z grobom in krošnjo,« zadovoljstva ob prevzemu priznanja ni skrivala Stanka Kep. Tradicija postavljanja mlaja se je v Predgradu pretrgala pred 17 leti, letos sta v roke pljunila mladca David Kapš in Jan Kastelec, ki sta prevzela levji delež pri postavljanju prvomajske okrasitve pred tamkajšnjim zadružnim domom.
»Še otroka sva bila, ko je sosed Veselič zbral nekaj vaških mož, ki so napenjali mišice pri dvigovanju dan prej v gozdu požaganega smrekovega debla. Stal je ves mesec in plenil poglede obiskovalcev. Tudi najin ni kar tako,« se je pohvalil David in obljubil, da bo prihodnje leto okrancljan po meri žirije.
Tako kot so mlaje dvigovali, praviloma z avtodvigalom, ponekod tudi z rokami, jih bodo konec meseca umaknili.