Najprej je dozorel elstar
Zgodnje sorte jabolk so že obrane. Pri pripravah na obiranje je zelo pomembno spremljati dozorelost. Zorenje obsega fizične, biokemijske in vizualne spremembe plodov. Med zorenjem se notranja sestava plodov jablane spreminja. Spreminja pa se tudi skupna vsebnost kislin: škrob se razgrajuje v enostavne sladkorje, ki z zorenjem naraščajo, plodovi se mehčajo in v njih nastaja etilen.
Kazalnik dozorevanja in kakovosti jabolk je tudi barva plodov. Oblikujeta se tudi končna velikost in teža. V tem obdobju pride najprej do fiziološke zrelosti, sledi tehnološka ter nazadnje užitna zrelost. Plodovi dosežejo fiziološko zrelost takrat, ko vanje prenehajo dotekati hranilne snovi iz drevesa in se začne tvoriti delitveno tkivo, ki loči pecelj od veje oziroma ploda. Plodovi dosežejo tehnološko zrelost, kadar ustrezajo zahtevam uporabnosti. Užitna zrelost nastopi pri poletnih in jesenskih sortah jabolk nekaj dni po fiziološki zrelosti, pri zimskih sortah pa šele v skladišču, ko se fizikalna in kemična sestava plodov toliko spremenita, da postanejo užitni.
Jonagold obiramo nazadnje
Letos so strokovne sadjarske službe že v začetku avgusta začele spremljati dozorevanje plodov sort gala in elstar. Vrednosti vsebnosti suhe snovi, trdote plodov, vsebnosti škroba skupaj z barvo plodov nakazujejo, kdaj je optimalni rok za obiranje. Na podlagi meritev so na podravskem območju začeli obirati sorto elstar že nekje po 14. avgustu, sorto gala pa med 16. in 19. avgustom.
Začetek obiranja je močno odvisen tudi od lege, starosti nasada in stanja ter obarvanosti plodov, ki je značilna za vsako posamezno sorto. Plodovi, ki so namenjeni za dolgotrajno skladiščenje, morajo biti obrani prej, namenjene takojšnji prodaji pa lahko oberemo nekoliko kasneje. Zdaj prihajata na vrsto tudi sorti jonagold in zlati delišes. Na nekaterih zgodnejših legah je bil možen začetek obiranja teh dveh sort po 28. avgustu. Obarvanost plodov pa je letos po podatkih kmetijskih svetovalnih služb vendarle nekoliko slabša.
Najprej pride do fiziološke zrelosti, sledi tehnološka ter nazadnje užitna zrelost.
Suša in podaljšano poletje
Glede na dolgoletno povprečje imamo v obdobju od konca julija pa vse do zadnjih dni avgusta na Obali, severozahodu in severu države suhe, ponekod zelo do izjemno suhe razmere. Vodnobilančne razmere po Sloveniji so krojile predvsem padavine krajevnega značaja ter nadpovprečne temperature, ki so botrovale povečanemu izhlapevanju. Najmanj padavin so prejeli na Obali, in sicer 30 odstotkov običajne količine za ta čas, med 40 in 70 odstotki običajne količine pa so prejeli v zahodnih, severnih in vzhodnih regijah. Le osrednji in jugovzhodni del države sta prejela običajno količino padavin, te pa so prihajale v rednih intervalih. Dnevov, ki so v tem obdobju prinesli vsaj 1 mm dežja, je bilo od 4 do 8. Na Obali, kjer smo imeli dve daljši obdobji suhega vremena, pa komaj trije. Vodnobilančni primanjkljaj se je zato v večjem delu Slovenije proti koncu avgusta precej povečal. Zaradi suše bo pridelek v prizadetih regijah manjši, sploh pri krmnih rastlinah. Ker še vedno vztraja jasno, vroče in suho vreme, pričakujemo, da se bodo sušne razmere zaostrile oziroma nastopile tudi v drugih regijah, kjer so vodnobilančne razmere v površinskem sloju tal ta hip še ugodne.
Obiralno okno
V sadjarstvu obdobje obiranja imenujemo tudi obiralno okno. Označuje začetek in konec obiranja. Trajanje je odvisno od sorte jabolk in dinamike zorenja. Določitev optimalnega časa obiranja je pogoj za dolgo skladiščno sposobnost in dobro kakovost po skladiščenju. Žal pa okoliščine včasih povzročijo tudi prisilno zorenje in pozneje gnitje plodov. To lahko povzročijo vročina, sončni ožigi, črvivost, poškodbe od ptic in različne glivične bolezni ter insekti.
Letošnja letina bo ena boljših
Od leta 2013 so se skupne površine intenzivnih sadovnjakov povečale za 426 hektarjev, na 4403 hektarje. V tem obdobju so se najbolj zmanjšale površine jablan (za 681 hektarjev) in breskev (za 152 hektarjev). Kljub temu jablana ostaja naša glavna sadna sorta. Letošnja letina jabolk bo v povprečju ena boljših v zadnjem desetletju, vendar pa obeti ne veljajo za vso Slovenijo. »Sploh na severovzhodu so določena območja, ki so utrpela precejšen izpad zaradi pozebe,« je povedal direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole. Letos naj bi v Sloveniji pridelali 59.000 ton jabolk, kar bi pomenilo za 25 odstotkov več kot lani in za 18 odstotkov več kot predlani. »Letnik je sicer izjemno zahteven, še posebno v Sloveniji, kjer se spopadamo z enim najmanjših naborov sredstev za varstvo rastlin v EU.«
Črvivost jabolk lahko precej zmanjšamo, če junija pravilno redčimo plodove in nastavljamo pasti za insekte. Zdrave dele poškodovanih ali nagnitih plodov pa lahko uporabimo le za predelavo v kis ali žganje. Za skladiščenje obdržimo le sadje brez poškodb in ga v kleti redno pregledujemo. Za daljše obdobje shranjevanja se jabolka najbolje obdržijo v hladnem in zračnem okolju. Hladilnik je idealna izbira, še posebno predal za zelenjavo. Če pa imamo veliko količino jabolk, jih lahko shranjujemo v kleti, garaži ali drugem hladnem prostoru, kjer temperatura ne presega 7° C.
7 stopinj celzija je še primerna temperatura za shranjevanje jabolk.
