Najraje bi bili kriminalisti, Miha že zdaj trenira za specialca (FOTO)
Malo je poklicev, kjer je začetek šolanja enak za vse, po koncu pa se odpre vrsta možnosti za nadaljevanje ali tudi menjavo specializiranega področja. To so kot eno od prednosti izpostavili tudi fantje in dekleta, teh je bilo presenetljivo veliko, ki se po končani srednji šoli spogledujejo s poklicem policista.
No, velika večina kar kriminalista. A mnogi šele na kraju samem, na podrobnejši predstavitvi v Tacnu, padejo na realna tla, da se do kriminalista pride le prek kariernega napredovanja, saj posebnega šolanja za to ni. V vodstvu policije si želijo, da bo vseh razpisanih 300 mest zasedenih in bodo po dveh letih šolanja dobili ravno toliko novih odličnih policistk in policistov.
So pa tudi takšni, ki pridejo na informativni dan na Policijsko akademijo v Tacen s kriminalističnimi nameni, pa si že med predstavitvijo premislijo. Tadeja, ki je končala gimnazijo v Celju, nam je sprva povedala, da jo najbolj veseli poklic kriminalistke, a si je po ogledu tacenskega »živalskega vrta« že premislila. Premamili so jo tako policijski konji kot službeni psi. A ima do dokončne odločitve še dolgo pot. Za začetek dvoletno šolanje v Tacnu. V tem času pa se bodo želje in pričakovanja mnogih bržkone še spreminjale.
Že trenira za specialca
Miha je pojasnil, da že od nekdaj razmišlja o tem, da bi postal policist. To so sicer sanje mnogih otrok, sam jim je sledil po končani štiriletni srednji šoli: »Želim v specialno enoto, zato že zdaj treniram, da bi se spravil v najboljšo formo.«
Da bi podrobno, kolikor se to pač v razmeroma kratkem času sploh da, predstavili poklic, so bodočim policistom in policistkam že izkušeni policisti, kriminalisti, forenziki, vodniki službenih psov in mnogi drugi, za katerimi je po večini že večletna praksa, pokazali tudi kanček službene realnosti.
Kraji zločina so seveda za mnoge precej mamljivi, ampak najbolj »domače« so večini gotovo prometne nesreče in nadzor prometa. Matevž Serko iz specializirane policijske enote za nadzor prometa je pojasnil, da jim v nekaj minutah poskušajo karseda najbolje predstaviti specifike njihovega dela.
»Pojasnimo jim, da precej nadziramo tovorni in avtobusni promet, preverjamo psihofizično stanje voznikov, na kakšne načine to ugotavljamo, kakšni so postopki. Seveda izpostavimo nadzor hitrosti, saj je to še vedno glavni razlog za prometne nesreče, predvsem tiste z najhujšimi posledicami. Oprema za prisilno ustavljanje vozil, tako imenovani stinger, jasno tudi vzame veliko pozornosti.«
Kako pa je s pričakovanji tistih, ki se zanimajo za poklic policista, in potem realnostjo, ko jim podrobnosti predstavijo? »Bolj zvedavi so že kar dobro seznanjeni. Mnoge predvsem na začetku zanima, kako postati kriminalist. Šola za kriminaliste namreč ne obstaja, na policijski akademiji pa seveda dobijo splošno znanje, ki je precej široko. Nekoliko drugače je sicer pri ozko specializiranih znanjih, denimo, če so potrebe po strokovnjakih iz ekonomske ali računovodske stroke na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Tam je vrstni red izobraževanja obrnjen, policija že dobi strokovnjaka, ki mora potem opraviti še izobraževanje za policista. Enako je tudi s forenzičnimi znanji, kemiki, biologi in podobno,« pojasni sogovornik.
300 kandidatov iščejo.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je izpostavil, da jim želijo na informativnem dnevu predstaviti vse čarobnosti, a tudi odgovornosti in zahtevnosti policijskega dela: »Naši kolegi so se res potrudili, da bi novim kandidatom to tudi predstavili. Če se to delo opravlja s srcem, gre za osebno izpopolnitev. Ko policist dobi zavedanje, da s svojo aktivnostjo pomaga ljudem in na splošno družbi, je to največ, kar sam sebi lahko da.«
