Najslabša letina jabolk v zgodovini

LJUBLJANA – Medtem ko so se mareličarji in pridelovalci češenj lanske bere veselili, so sadjarji z jabolki po zadnjih podatkih statističnega urada doživeli najslabšo letino v zadnjih 25 letih. Če upoštevamo, da omenjeno obdobje predstavlja sodobno intenzivno pridelavo jabolk, je bila lanska letina najslabša v zgodovini sploh.

V intenzivnih sadovnjakih so lani pridelali 13.605 ton jabolk ali kar 73 odstotkov manj kot običajno oz. manj kot v zadnjih desetih letih. V ekstenzivnih sadovnjakih pa le 6416 ton, kar pomeni 67 odstotkov manj kot v zadnjem desetletju.


Leta 2017 so slovenski sadjarji obdelovali 2355 hektarjev sadovnjakov z jablanami. Leta 2016 so na hektar v povprečju pobrali slabih 18 ton jabolk, lani pa le 5,8 tone. V obeh primerih daleč od rekordne letine 2015, ko so pobrali kar 34 ton na hektar.
Povprečna slovenska proizvodnja jabolk znaša okoli 70.000 ton. Po mnenju strokovnjakov imamo za pridelavo nekaj izjemnih leg s primerno klimo, toda svet se očitno spreminja.
 

Niti pol odstotka evropskih sadovnjakov

Potem ko je EU leta 2014 zaradi zasedbe ukrajinskega Krima uvedla gospodarske sankcije proti Rusiji, je to poleg kmetov proizvajalcev mleka, katerega cena je 2015 padla na nevzdržnih 20 centov za liter, močno udarilo tudi proizvajalce jabolk.
V skladiščih so ostale velike količine tega sadja, tudi v Sloveniji, čeprav v evropski pridelavi tega najbolj univerzalnega in priljubljenega sadeža ne igramo nobene vloge.

V državah članicah EU je zasajenih okoli 450.000 hektarjev sadovnjakov z jablanami, kar pomeni, da naši sadovnjaki ne predstavljajo niti pol odstotka proizvodnje EU. To seveda ne pomeni, da kmetje sadjarji posledic ekonomskih sankcij proti Rusiji in na drugi strani dveh zaporednih pozeb v letih 2016 in 2017 ne občutijo.

Toda v Sloveniji je le pet velikih sadjarjev, primerljivih s pridelovalci sadja v Italiji, Nemčiji, Franciji in na Poljskem, kjer je pridelava sadja v razcvetu. Vsi preostali so manjši z enim do šest hektarjev jablan, kar jih pahne v posebno težaven položaj.
Prvič, nimajo količine, da bi samostojno nastopili na trgu in svoj proizvod neposredno prodajali v trgovinah, hkrati pa s 50 tonami jabolk na dveh hektarjih, kar bi bila dobra letina, ne morejo ustvariti nobenih rezerv za primer izpada proizvodnje.


»Malim sadjarjem preostane le, da sami prodamo čim več svojega pridelka, najbolje doma na dvorišču,« nam je povedal predsednik strokovnega odbora sadjarjev pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Boris Orešek iz Sevnice, tudi sam pridelovalec jabolk.
»Žal po mojih informacijah prodaja na dvorišču upada,« doda.
Investicija v hektarski nasad jablan je po besedah kmetijske svetovalke in kmetice Andreje Brence iz KGZS Novo mesto 25.000 do 30.000 evrov. »Protitočna mreža stane še dodatnih 20.000 evrov.«
 

Oroševanje le ob zadostni količini vode

Brez slednje si sadjarji ne predstavljajo proizvodnje jabolk. In zdaj je tu še pozeba, ki lahko čez noč vzame celotno letino. Kaj storiti? Rešitvi sta menda dve.

»Sistem oroševanja bi bila rešitev, a je mogoča samo tam, kjer je dovolj vode. Vedite, da morate ob padcu temperature pod ničlo oroševati, kar pomeni porabo 40 kubičnih metrov vode na hektar v eni uri. Tega iz javnega vodovoda ni mogoče,« pojasnjuje Orešek. Brencetova dodaja, da so na voljo tudi druge alternative: »Imamo sveče, grelnike, a vse to je še dražje.«
Povratna amortizacijska doba sadovnjaka je 18 let. Brencetovo smo vprašali, ali so lahko naši sadjarji optimistični glede prihodnosti. »Po eni strani država daje subvencije, po drugi gredo zavarovalne premije navzgor.«


Mali kmetje si zavarovanje težko privoščijo. Po drugi strani imajo v primeru pozebe ali druge višje sile prednost, ker so mali in imajo običajno še drugi vir dohodka. Večji pa so manj občutljivi, ker lahko investirajo v varovalno tehnologijo. A vprašanje je, ali lahko ob hudi konkurenci zdržijo dvakrat zapored katastrofalno letino.