Največ šteje, da rešuje življenje: Stanko Zarabec je kri daroval že stotič

Dobre volje je v ponedeljek zjutraj 59-letni Stanko Zarabec iz Dolnjega Ajdovca pri Žužemberku prišel na Center za transfuzijsko dejavnost v Splošni bolnišnici Novo mesto. Razlog je bilo jubilejno darovanje krvi, stotič je sedel na stol za odvzem te življenjske tekočine.

»K temu me žene humanost; želim pomagati drugim,« pravi in doda, da se po vsakem odvzemu krvi tudi sam veliko bolje počuti; po eni strani zato, ker se zaveda, da s tem rešuje življenja, kar mu je v neizmerno zadovoljstvo, po drugi pa očitno tudi sam odvzem krvi telesu prija.

Ob jubilejnem odvzemu krvi so Stanku (v sredini) čestitali predsednica krajevne organizacije RKS Žužemberk Alenka Sajovec, župan občine Žužemberk Jože Papež, generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin in sekretarka območnega združenja RKS Novo mesto Barbara Ozimek.

Ko ga pobaramo, kdaj se je odločil, da postane krvodajalec, malo pobrska po spominu, potem pa pove, da po tem, ko je prišel s služenja vojaškega roka v Makedoniji in je bil že zaposlen v Pionirju, kakšnih 20 let je imel. »Sodelavci in prijatelji so mi predlagali, naj se jim pridružim, ko so šli na krvodajalsko akcijo. Nič me ni bilo strah,« se prešerno nasmeji Suhokranjec, ki je bil doslej le dvakrat zavrnjen, enkrat zaradi poškodbe, drugič pa je imel previsok krvni tlak.

»Doslej na srečo nikoli nisem potreboval krvi, niti nihče od bližnjih ne. Sem pa za krvodajalstvo navdušil veliko prijateljev in krajanov, tudi ženo Anico, ki je dala kri že blizu 30-krat, zdaj je krvodajalka postala tudi 20-letna hčerka Vesna,« pove. Stanko pravi, da si je, ko je videl, da gre številka odvzemov krvi proti stotici, želel, da bi dosegel trimestno številko. No, to je zdaj »osvojil«, bo pa krvodajalec vse dotlej, dokler mu bo zdravje služilo. V kratkem pa bo zabeležil še eno prelomnico v življenju; po več kot štirih desetletjih dela se bo upokojil, a že zdaj ve, da mu ne bo dolgčas, saj imajo doma kmetijo, nekaj glav živine, več kot 30 hektarjev zemlje in tudi manjši vinograd.

Ostajajo pri prostovoljstvu

Ob jubilejnem darovanju so mu čestitali generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin, sekretarka območnega združenja RKS Novo mesto Barbara Ozimek, predsednica krajevne organizacije RKS Žužemberk Alenka Sajovec in župan občine Žužemberk Jože Papež. Slednji je zadovoljen, da imajo v občini kar nekaj jubilantov, ki so darovali res veliko krvi, med njimi Branko Štefanič, ki je letos zadnjič, že 175., sedel na stol za krvodajalce, Andrej Boh je dosegel številko 122, Janez Krese pa je trenutno pri številki 115.

Po besedah območne sekretarke RKS Novo mesto Barbare Ozimek letos v osmih občinah, ki spadajo pod okrilje območnega združenja, beležijo 3000 odvzemov, so pa trenutno zaloge krvi dokaj dobre. Manjše pomanjkanje beležijo pri skupini A+, vedno so dobrodošli tudi darovalci krvi skupine 0, ki zagotavlja tudi darovanje krvodajalcev za druge skupine. »Še vedno potekajo odvzemi tako, da se krvodajalci pred obiskom transfuzijskega centra najavijo, da dobijo točno uro, tako je delo glede na priporočila za preprečevanje okužb s covidom lažje organizirati, pa tudi krvodajalci izgubijo manj časa. Letos bomo imeli tudi pet terenskih krvodajalskih akcij, vsak teden pa prek Rdečega križa pošiljamo sporočila SMS in krvodajalce vabimo na akcije, tako da se ti, sploh kadar je pomanjkanje krvi, radi odzovejo,« je zadovoljna Ozimkova.

Da je Dolenjska med bolj uspešnimi regijami na področju krvodajalstva, je potrdila tudi generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin, ki je izpostavila predvsem aktivno in uspešno vključevanje mladih v krvodajalske akcije.

»Na mladih stoji naša prihodnost, od njih je odvisno krvodajalstvo, zato se lahko prav od Dolenjcev veliko naučimo, kako jih privabiti v naše vrste,« je dejala in izpostavila, da je Slovenija še ena redkih držav, ki je samooskrbna s krvjo, da je torej krvodajalstvo prostovoljno, na kar smo lahko ponosni, ker brez tega ni življenja. Da bi pri nas krvodajalce plačevali, ne razmišljajo, saj bi s tem krvodajalstvo izgubilo pomen. »Z darovanjem krvi prostovoljno darujejo del sebe, gre za največjo stopnjo humanosti, se pa zavzemamo za določene olajšave za krvodajalce, o čemer potekajo pogovori,« je povedala Tominova.