POLICIJSKI VPOGLEDI
Največja afera v zgodovini Slovenije? Poslanec prst uperil v Šarca (VIDEO)
Policija naj bi ga opazovala tudi pred polnočnico.
Odpri galerijo
Dejan Židan (SD) in Jožef Horvat (Nsi). FOTO: Jože Suhadolnik
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v izjavi za medije glede policijskih vpogledov v njegovo osebno mapo povedal, da je 20. maja Žan Mahnič pisal vodjem poslanskih skupin, da je bilo po nenapovedanem obisku Knovs na policiji ugotovljeno, da je policija res nezakonito vpogledovala v evidence o poslancih in te pozval, naj zahtevajo vpogled v svoje evidence, je povedal Horvat in razkril, da je tak vpogled res zahteval, pred dnevi pa dobil odgovor.
»Iz izpisa ne najdem neke povezave, kje naj bi se nahajal ob določenem vpogledu. Ne najdem povezave, kako bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v moje podatke, morda bo kaj o tem povedal Marjan Šarec,« je dejal Horvat in povedal, da je policija 22-krat vpogledovala v njegove podatke in da za 13 primerov ni znano, kdo je vpogledoval. »Zaradi tega bomo zganjali velik hrup, ker želimo, da se enkrat ukorenini demokracija v tej državi,« je ponovil. Napovedal je, da se bo organiziralo več poslancev, podoben izpis naj bi že dobil Aleksander Reberšek, trije poslanci so zahtevo vložili pred dnevi in izpisa zato še niso dobili.
Horvat je v četrtek na seji DZ v okviru razprave o aplikaciji za sledenje stikov, za katero je podlago dal četrti protikoronski zakon, opozoril na seznam vpogledov v svoje podatke na policiji. Največ vpogledov, šest, je bilo februarja, ko se je oblikovala nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše.
Nisem napadel policije, je poudaril Horvat in dodal, da če je uporabil besedo sledenje, da je šlo za lapsus. Ne znamo si razložiti, zakaj bi policija vpogledovala v naše osebne podatke, je pojasnil.
Preberite tudi:
Poslanec NSi med razpravo v DZ pokazal seznam: Policija me je gledala 35 minut pred polnočnico
Horvat je na seji med razpravo pokazal list papirja in pojasnil, da mu je policija v času prejšnje vlade sledila. »Po mojem emšu. Neverjetno,« je dejal. Dodal je, da je bilo največ vpogledov v njegove podatke ob nastanku aktualne koalicije, v drugi polovici februarja in začetku marca. »Gledali so me celo 35 minut pred polnočnico. Ja, bil sem na polnočnici in so me gledali. Zanimivo. Zelo zanimivo.« Strinja se z Dejanom Židanom, ki je v preteklosti dejal med oddajo Tarča na nacionalni televiziji, da bi bilo morebitno sledenje policije politikom največja afera v zgodovini samostojne države.
Nekdanji poslanec, danes pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mahnič je pred časom vse poslance in ministre pozval, naj od policije vsak posebej zahtevajo podatke o vpogledih v svoje evidence. Sam je sicer kot član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb februarja med nadzorom na policiji od tedanje direktorice Tatjane Bobnar zahteval seznam o vpogledih, a mu Bobnarjeva tega ni dovolila, ker da je presegel pooblastila. Bobnarjevo je nato Janševa vlada zamenjala na svoji prvi ustanovni seji.
»Iz izpisa ne najdem neke povezave, kje naj bi se nahajal ob določenem vpogledu. Ne najdem povezave, kako bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v moje podatke, morda bo kaj o tem povedal Marjan Šarec,« je dejal Horvat in povedal, da je policija 22-krat vpogledovala v njegove podatke in da za 13 primerov ni znano, kdo je vpogledoval. »Zaradi tega bomo zganjali velik hrup, ker želimo, da se enkrat ukorenini demokracija v tej državi,« je ponovil. Napovedal je, da se bo organiziralo več poslancev, podoben izpis naj bi že dobil Aleksander Reberšek, trije poslanci so zahtevo vložili pred dnevi in izpisa zato še niso dobili.
Horvat je v četrtek na seji DZ v okviru razprave o aplikaciji za sledenje stikov, za katero je podlago dal četrti protikoronski zakon, opozoril na seznam vpogledov v svoje podatke na policiji. Največ vpogledov, šest, je bilo februarja, ko se je oblikovala nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše.
Nisem napadel policije, je poudaril Horvat in dodal, da če je uporabil besedo sledenje, da je šlo za lapsus. Ne znamo si razložiti, zakaj bi policija vpogledovala v naše osebne podatke, je pojasnil.
Preberite tudi:
Poslanec NSi med razpravo v DZ pokazal seznam: Policija me je gledala 35 minut pred polnočnico
Horvat je na seji med razpravo pokazal list papirja in pojasnil, da mu je policija v času prejšnje vlade sledila. »Po mojem emšu. Neverjetno,« je dejal. Dodal je, da je bilo največ vpogledov v njegove podatke ob nastanku aktualne koalicije, v drugi polovici februarja in začetku marca. »Gledali so me celo 35 minut pred polnočnico. Ja, bil sem na polnočnici in so me gledali. Zanimivo. Zelo zanimivo.« Strinja se z Dejanom Židanom, ki je v preteklosti dejal med oddajo Tarča na nacionalni televiziji, da bi bilo morebitno sledenje policije politikom največja afera v zgodovini samostojne države.
Odziv policije na navedbe poslanca (objavljamo v celoti) na seji DZ, poslan še pred tiskovno konferenco HorvataPolicist lahko osebne in druge podatke obdelujejo le zaradi opravljanja policijskih nalog, se pravi mora imeti za vpogled v posamezno evidenco utemeljen razlog. Policija pri preverjanju zakonitosti in strokovnosti ter zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji preverja tudi obdelave podatkov, ki jih v policijskih zbirkah obdelujejo uslužbenci policije.
V primeru dvoma ali so bili podatki posameznika obdelovani zakonito, ki ga lahko poda posameznik ali gre za lastne ugotovitve, na podlagi podatkov, zbranih obvestil, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja, policija začne notranjevarnosti postopek. Če se z notranjo preiskavo ugotovi sum storitve kaznivega ravnanja, policija uvede ali predlaga uvedbo postopka pred pristojnimi organi (državno tožilstvo, informacijski pooblaščenec) in sprejme ukrepe za vzpostavitev notranje varnosti. Prav tako policijo redno nadzorujejo različne inštitucije (MNZ, Informacijski pooblaščenec ...).
V policiji si prizadevamo za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Po nam znanih podatkih smo eni redkih, ki kršitve tudi sami prijavljamo pristojnim prekrškovnim organom in organom pregona (državnemu tožilstvu).
Že pred časom smo na podlagi v medijih izraženih dvomov in inšpekcijskega nadzora informacijskega pooblaščenca RS v policiji začeli notarjevarnostno preiskavo. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora nismo obveščeni, zato sklepamo, da inšpekcijski nadzor še ni zaključen. Prav tako tudi v policiji še nismo zaključili notranjevarnostnega postopka.
Konkretnih postopkov zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo komentirati.
V primeru dvoma ali so bili podatki posameznika obdelovani zakonito, ki ga lahko poda posameznik ali gre za lastne ugotovitve, na podlagi podatkov, zbranih obvestil, prijave ali zaznave odklonskega pojava ali ravnanja, policija začne notranjevarnosti postopek. Če se z notranjo preiskavo ugotovi sum storitve kaznivega ravnanja, policija uvede ali predlaga uvedbo postopka pred pristojnimi organi (državno tožilstvo, informacijski pooblaščenec) in sprejme ukrepe za vzpostavitev notranje varnosti. Prav tako policijo redno nadzorujejo različne inštitucije (MNZ, Informacijski pooblaščenec ...).
V policiji si prizadevamo za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Po nam znanih podatkih smo eni redkih, ki kršitve tudi sami prijavljamo pristojnim prekrškovnim organom in organom pregona (državnemu tožilstvu).
Že pred časom smo na podlagi v medijih izraženih dvomov in inšpekcijskega nadzora informacijskega pooblaščenca RS v policiji začeli notarjevarnostno preiskavo. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora nismo obveščeni, zato sklepamo, da inšpekcijski nadzor še ni zaključen. Prav tako tudi v policiji še nismo zaključili notranjevarnostnega postopka.
Konkretnih postopkov zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo komentirati.
Nekdanji poslanec, danes pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mahnič je pred časom vse poslance in ministre pozval, naj od policije vsak posebej zahtevajo podatke o vpogledih v svoje evidence. Sam je sicer kot član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb februarja med nadzorom na policiji od tedanje direktorice Tatjane Bobnar zahteval seznam o vpogledih, a mu Bobnarjeva tega ni dovolila, ker da je presegel pooblastila. Bobnarjevo je nato Janševa vlada zamenjala na svoji prvi ustanovni seji.
