Največja gobarska učilnica je v Velenju

V Sloveniji je prepoznanih več kot 3000 gob, med njimi je strupenih približno 200. V svetu jih je več deset tisoč, za glive pa ocenjujejo, da jih je krepko čez 10 milijonov! Morda se zdi, da se z njimi, razen nabiralcev za kulinariko, ne ukvarja nihče. Pa ni tako, saj se s temi rastlinami, plodovi gozdov, gmajn in porečij, ukvarjajo biologi, gozdarji, ekologi ter znanstveniki, ki bi iz njih radi ustvarjali kompozite za gradbeno industrijo.

Primer je raziskovalec gob in gliv Janez Gorenšek iz zavoda IAMB iz Celja, ki je s svojimi večletnimi raziskavami in uspešnimi poizkusi že opazno napredoval. O tem se le redko poroča v javnosti, sliši pa se, če se kdo z gobami zastrupi. Na srečo umre le malo ljudi, v zadnjih letih povprečno ena do dve osebi.
 

Gobarska združba

Razgibano, vlažno in toplo vreme je gobe letos pognalo že razmeroma zgodaj. Rasle so in še rastejo v neobičajnem ritmu, kar povprečne nabiralce po svoje bega. Poleg dveh manjših valov jurčkov ponekod v Sloveniji so julija in avgusta množično rasle lisičke. Zdaj pa je napočil čas, ko bodo gobe še bolj rasle, saj se je v visoki vlažnosti in soparni toploti dovolj razrasel micelij, ki je osnova za to. A kot vreme je nepredvidljivo vse v naravi, zato so se pri Gobarskem društvu Marauh (marauh je v Šaleški dolini ime za gobana, jurčke) posvetili pravočasnemu spoznavanju gliv in naših gob, še preden bi zares povzročile težave nevednim nabiralcem in kuharjem.


Predsednik Marauha Matej Jenko že vrsto let vodi zanesenjake in okoljevarstveno ozaveščene ter uradno registrirane gobarje iz Šaleške doline in širše. Predstavil je največjo učilnico o gobah in gobarjenju v mestnem gozdnem kompleksu Trim nad vilo Herberstein v Velenju. »Društvo šteje okrog 100 članov, občasno nekaj več. Ponosen sem nanje in hvaležen sem vsem aktivnim, zato se jim ob vsaki pravi priložnosti rad zahvalim. Njihova pripravljenost na sodelovanje v naših akcijah je neverjetna. Radi se družimo, v tem smo podobni gobarskim združbam, kjer le redko zrastejo osamljeni primerki.« Med njimi sta tudi dva, ki zares plemenitita strokovni del društva. Starejši in prava karizma je domačin Jože Lekše, nekaj mlajši in menda najbolj načitan pa Smiljan Pesjak s Polzele.
 

Učna pot

Aktivni so že več kot pol stoletja. Takrat so nekateri člani Gobarskega društva Marauh Velenje (GDMV) pripravili prvo gobarsko razstavo v Velenju. Šele po štiridesetih letih je bilo na njihovo pobudo formalizirano društvo GDMV, njihov prvi predsednik pa tehnolog iz Gorenja Jože Lekše. Ko so se pripravljali na okroglo 50-letnico, je Jenko dal pobudo, da bi jubilej zaznamovali z gobarsko učno potjo. Tako je Velenje dobilo še pomembno učilnico na prostem za vrtce, šolarje, a tudi starejše. Matejeva ideja je naletela na plodna tla tudi pri upravi Mestne občine Velenje, ki je omogočila postavitev razstaviščnih panojev. Kmalu so kot gobe po dežju vzniknili tudi predstavitveni panoji z opisom gob na učno-rekreacijski poti Trim. Fotografije so prispevali Anton Soklič iz GD Gorje, Jože Peter Močnik iz GD Koper ter Bojan Arzenšek iz GD Kranj.


Besedila je strokovno sestavil Smiljan Pesjak s Polzele. Spletno stran je oblikoval član Marauha Gal Goršek. Odločili so se za izbor slovenskih gob, kot so ga že pred leti določili strokovnjaki, za tiste, ki naj bi jih poznal vsak izobraženi gobar. »Pravi gobarji živimo in delujemo trajnostno, zato smo se odločili, da naredimo gobarsko učno pot kar se da ekološko. Študijo krasijo čudovite, profesionalne fotografije. Zato deluje kot galerija v naravi. Slike so posnete tako, da predstavijo gobe po vseh njihovih bistvenih lastnostih,« je še dejal Jenko. Gobarska učilnica v naravi je prenesena tudi na spletno povezavo s prevodi imen in opisi gob v več deset svetovnih jezikov (ime rdeče mušnice Amanita muscaria je prevedeno v skoraj 100 jezikov).