Največkrat crkne akumulator

Okvari avtomobila se ni mogoče izogniti, stanje na slovenskih cestah glede na vrsto okvare pa ni bistveno drugačno kot drugje po Evropi. Predstavil ga je Jurij Kočar, vodja servisa pri AMZS. Zlasti je opozoril, da za avtomobil ni dobro, da predolgo miruje. Že vrsto let je najpogostejša okvara akumulatorja. Največ odpovedi je pozimi, ko pritisne mraz in se najbolj pokaže šibkost baterij. Podobno hude posledice prinaša vročina, poleti prav tako opažajo več okvar baterije.

Vpliv karantene

Dolgotrajno mirovanje avtomobila je problematično, saj se z akumulatorjem napaja vsa elektronika v vozilu, ki kljub mirovanju črpa nekaj energije. Še posebno se je to pokazalo med karanteno: v tem obdobju so se izpraznili akumulatorji v avtomobilih, ki jih dlje ni nihče uporabljal. Tako zmanjka električne moči za zagon vozila, ki od baterije zahteva največ. Med karanteno so avtomobili predolgo stali ali pa so bile vožnje občutno krajše. Vse to ni dobro za akumulator, saj prevelika nihanja zelo slabo vplivajo na zagonske baterije, nemalokrat so celo pogubna, je pojasnil Kočar.



Če avtomobila dlje ne nameravamo uporabljati, je pametno, da ga vseeno občasno zaženemo in odpeljemo kakšen krog. Tako vzdržujemo akumulator v boljši kondiciji. Če vemo, da bo avtomobil dolgo stal, pa je najbolje, da akumulator odstranimo in ga shranimo nekje na sobni temperaturi.

Velika temperaturna nihanja v večjem delu Slovenije ne vplivajo dobro na akumulatorje, zato je gotovo manj okvar na Primorskem. Najslabše je, ko se temperatura spusti pod ledišče, zato imajo v AMZS takrat okrepljene ekipe za pomoč na cesti z večjo zalogo akumulatorjev. »Na Primorskem temperatura redko pade pod ničlo, tako je tam tudi manj intervencij. Drugače pa je poleti, ko je na Primorskem bolj vroče, kar prav tako vpliva na rast intervencij, toda vseeno je takrat porast okvar manjši kot v hudem mrazu,« je povedal vodja servisa pri AMZS.

Za akumulator so boljša okolja s stabilnejšim podnebjem, opažajo pa, da proizvajalci prilagajajo njihovo kakovost podnebju v krajih, kjer jih nameravajo prodati. Enako velja za nadomestne dele. Kakovost vozil je danes na najvišji ravni. Povprečno vozilo prevozi zavidljivo število kilometrov, če ga redno in strokovno vzdržujemo.
 

Druge pogoste okvare

Veliko je predrtih in poškodovanih pnevmatik, kar je največkrat posledica ostrega tujka. Zaplete se, kadar ni mogoče opraviti zasilnega popravila s krpanjem, saj ima vse manj avtomobilov rezervno kolo. To namreč omogoča zmanjšanje mase vozila in cenejšo proizvodnjo. Naše ekipe za pomoč na cesti sicer imajo rezervna kolesa, vendar se problem pojavi, če naše kolo po dimenzijah ne ustreza avtomobilu, saj lahko prenehajo delovati asistenčni sistemi. Tako nam ne preostane drugega, kot da avtomobil naložimo in odpeljemo do vulkanizerja.

V koraku s tehnologijo

V sodobnih avtomobilih je vse več izpopolnjene tehnološke opreme, zato je vožnja varnejša in udobnejša. Sistem za nadzor tlaka je obvezen pri vseh novih avtomobilih, kar gotovo pripomore k večji varnosti, z ustreznim tlakom v pnevmatikah pa zmanjšujemo tudi porabo goriva. Sodobnih sistemov je sicer še cela vrsta: 360-stopinjske kamere, pametni tempomati, nadzor smeri vožnje …



Vozila so postala stičišče sodobnih tehnologij, njihovo obvladovanje pa Kočar rad primerja z zdravstvenim sistemom, kjer imamo najprej splošnega zdravnika, ta pa nato pacienta pošlje v specializirano ambulanto. »Enako je v AMZS, saj imamo po Sloveniji šestnajst servisnih delavnic, kjer delajo naši 'splošni zdravniki', potem pa v sklopu servisne dejavnosti še specializirane oddelke, denimo tehnično-diagnostični center s tremi strokovnjaki samo za elektroniko. Toliko tehnologije, kot je je danes v avtomobilih, je skoraj nemogoče oskrbeti z le enim mehanikom, zato so nujne ekipe, v katerih so strokovnjaki s specialističnim znanjem,« je poudaril Jurij Kočar.
 

Izzivi električnih vozil

Električni avtomobili imajo še vedno večinoma enake sestavne dele kot klasična vozila, volan, podvozje, zavore … Povsem drugače je z električno napeljavo, zato morajo imeti mehaniki popolnoma drugačno znanje, ki ni povezano z znanjem za popravilo okvar v drugih vrstah avtomobilov, je dejal Kočar. »Srečujemo se z visoko enosmerno napetostjo, ki pomeni veliko tveganje z vidika varnosti za zdravje. Zato moramo biti ustrezno usposobljeni, za kar pa je nujno ustrezno predznanje. Prav zato potrebujemo več elektroinženirjev,« je sklenil vodja servisa pri AMZS.