Naliv v Solčavi tri hiše odrezal od sveta (FOTO)
Kar 220 litrov dežja na kvadratni meter so v 18 urah, ko je Slovenijo prešlo ciklonsko območje z vremensko fronto, zaradi česar je bil razglašen rdeči alarm za zahodni in severni del države, včeraj namerili na Voglu. Obilne padavine na srečo niso povzročile nove katastrofe, so pa marsikje povzročale velike težave.
Na območju Savinjskih Alp je padlo od 60 do 120 litrov dežja na kvadratni meter, največ, 158 litrov, v Logarski dolini. Količina padavin je bila z 80 do 120 litri na kvadratni meter nekoliko večja na območju Julijskih Alp ter Idrijskega in Škofjeloškega hribovja, je pojasnil vremenoslovec Brane Gregorčič. Najmočnejše sunke vetra so pričakovano namerili v gorah, kjer so dosegali hitrosti med 80 in 120 kilometri na uro. Sunki vetra so bili z od 50 do 75 kilometrov na uro nekoliko manjši v nižinah, najmočnejšega pa so po Gregorčičevih besedah z 89 kilometri na uro izmerili v Bovcu.
Evakuacija v Baški grapi
Najhuje je bilo včeraj v Baški grapi, kjer so narasla reka Bača in številni hudourniki ogrožali več stanovanjskih in drugih objektov. Huda ura se je začela v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so poleg hudournikov prebivalce začeli ogrožati tudi zemeljski plazovi in nanosi, zaradi česar so razglasili izredne razmere. Aktivirali so 100 gasilcev vseh prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Tolmin.
Kot je povedal Ervin Čurlič iz regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko, so preventivno evakuirali 15 oseb, 10 iz vasi Koritnica in pet iz vasi Klavže. Zaradi plazu je bila zaprta cesta Hudajužna–Podbrdo. V vasi Grahovo ob Bači, ki leži na veliki količini podzemnih voda, se je sredi dopoldneva oglasila sirena za nevarnost, plazovi so ogrožali nekaj hiš tudi v Podbrdu.
Učence zadržali
Na Gorenjskem je dopoldansko močno deževje največ težav povzročilo na območju Bohinja in Železnikov. V Železnikih je bregove prestopila Selška Sora, v Bohinjski Bistrici pa več potokov. Kot je povedal poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Matjaž Podrekar, je poleg cest zalitih tudi nekaj objektov, zlasti kleti. Voda je obkrožila objekt podjetja Lotrič Meroslovje v Selcih, kjer sicer večje nevarnosti ni bilo, so pa vseeno začasno iz prostorov evakuirali zaposlene. Župan Železnikov Marko Gasser pa je sporočil, da so zaradi vremenskih razmer učence v šoli zadržali vsaj do 13.30, da so ostali na varnem.
Ponorela Bistra
Z veliko zaskrbljenostjo so v nebo zrli tudi prebivalci Črne na Koroškem, ki je bila nekaj dni v avgustu povsem odrezana od sveta. Kot je sprva povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, še malo pred deseto uro ni kazalo na nič posebnega, a je kasneje sporočila, da je hudourniški potok Bistra ponorel in začel ogrožati prebivalce. Niso jih evakuirali, je pa voda spodjedla eno od cest. Popoldne se je stanje začelo umirjati. Pojasnila je še, da so imeli nekaj intervencij zaradi podrtih dreves, zalitih kleti in razkritih streh, spremljali pa so tudi dva najbolj grozeča plazova. Obilne padavine so povzročale težave tudi drugod po Koroškem.
Slap sredi plazu
Tudi v Zgornji Savinjski dolini so namreč po razmeroma mirni noči v petek dopoldne preventivno sprožili sirene za večjo pozornost prebivalstva na poplave in plazove. Solčavska županja Katarina Prelesnik je povedala, da ni veliko manjkalo do nove katastrofe. Odneslo je tri začasne poti oziroma mostove, tako da so bile tri hiše odrezane od sveta.
Pristojni so zelo pozorno spremljali tudi razmere v Strugah, kjer je sredi plazu nastal slap. Najhujši scenarij se včeraj na srečo ni uresničil. Plaz nad zaselkom v občini Luče sicer ves čas polzi proti Savinji, reka, ki je bila včeraj precej visoka, je material sproti odnašala. Če bi se plaz, iz katerega ves čas teče voda, zrušil naenkrat v vodo, bi se za njim ustvarilo jezero. Prej ali slej bi voda pregrado prebila, po ocenah člana sveta za obnovo Roka Fazarinca pa bi to lahko pomenilo celo do 15 metrov visok val. Prav to je bil razlog, da so se morali prebivalci Strug umakniti iz zaselka. Zdaj so vsi v apartmajih ali pri sorodnikih.
Nočna straža zaradi plazu ostaja, je povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Po njegovi oceni se je od četrtka do petka plaz spustil še za dva metra. Krajan Paul Orešnik je dejal, da jih zelo skrbi: »Če že mora splaziti, naj plazi počasi, Savinja pa naj bo dovolj visoka, da bo sproti odnašala material. Prideta pa menda 8. novembra dva najboljša slovenska geologa pogledat plaz.« Včeraj je bila v Strugah komisija s predstavniki tehnične pisarne, ki so si ogledali hiše in podali ocene, koliko bi stala sanacija in kakšna so nujna dela. »Hiša poka. Stene, tudi nosilne, pokajo. V enem tednu so počile na štirinajstih mestih,« je dejal Orešnik. V Lučah je sicer poplavljala Ljubnica, dve cesti je zasulo.
Na tesno v Braslovčah
Ves čas pa so bili na nogah tudi na Ljubnem, predvsem na poti proti Rastkam ob Ljubnici. Do Rastk sploh ni šlo, saj je odneslo cesto, ki so jo komaj nasuli po avgustovski katastrofi. Kot je povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik, je na tem delu odneslo okoli 200 metrov ceste in še nad Rastkami dodatnih 200 metrov. Drugod jo je Ljubno tokrat kar dobro odneslo, je dejal Naraločnik: »Dobro, da smo bili tečni za reševanje obrtne cone, kjer je KLS. Da smo dali svoje bagre v strugo in delali. Sicer bi bilo danes spet hudo.« Že včeraj so imeli na Ljubnem tudi sestanek, kako bodo spet reševali in sanirali tisto, kar so začeli sanirati že pred slabimi tremi meseci. Naraločnik je na vprašanje, kaj pričakuje, odgovoril le: »Sonce.« In res je že včeraj posijalo.
Močno so včeraj trepetali tudi v Braslovčah. Kot je dejal župan Tomaž Žohar, je šlo zelo na tesno: »Če bi samo še dve uri tako deževalo, bi verjetno Savinja spet poplavila.« Rdeči alarm je sicer v Braslovčah odnesel zbor krajanov glede selitve prebivalcev Letuša. Zdaj ga bodo pripravili v četrtek, 2. novembra.
Obvarovali Tartinijev trg
Prvič doslej se je zgodilo, da tako visoko morje, ki je poplavilo velik del Pirana, ni poplavilo doslej najbolj ranljivega Tartinijevega trga. Zasluge imajo pripadniki civilne zaščite in člani Prostovoljnega gasilskega društva Piran, ki so se nekoliko drugače pripravili na današnje poplave in dokazali, da se s primernimi ukrepi, tehniko in voljo da marsikaj narediti. Kot nam je povedal poveljnik PGD Piran Peter Ventin, so pripadniki civilne zaščite v veliko meteorno cev, ki z največjega piranskega trga odvaja vso deževnico velikega dela mesta, postavili poseben gumijast čep, s čimer so preprečili, da bi morje po meteornem kanalu vdrlo na trg. Hkrati so z močnimi črpalkami iz kanala pod trgom črpali deževnico in jo prelivali v morje. Pred trg so postavili dobrega pol metra visoko plastično baražo, ki je zadržala vdor morja iz pristanišča. Se je pa morje v Piranu dvignilo vsaj pol metra čez obalni zid in poplavilo tudi precejšen del Portoroža in obalo ob kanalu Fazan v Luciji ter ob kanalu Jernej, tako da je nekaj škode vendarle bilo. B. Š.
