Namesto v Toskano raje v Prlekijo
Če nedavno potepanje po Prlekiji začnemo ob jutranjem pogledu na okoliške vinograde z vrha griča letovišča Sibon, se zdi, kakor da smo se prebudili v Toskani. Sibon Wine & Spa resort na Jeruzalemu je nadaljevanje, pravzaprav zelo sodobna nadgradnja nekdanjega gostišča Brenholc. Kot pove Martin Šabec, vodja The Urban Collection hotelov, ki ima pod okriljem tudi Sibon, so se osredotočili na butični turizem, kjer si čudovita narava in razvajanje podata roko. In nikakor ne moremo mimo zaščitnega znaka tamkajšnjih krajev – vina!
Nobenega dvoma ni, Prlekija se zadnje čase turistično ne le prebuja, ampak močno razvija. Združeni pod kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija ponujajo lokalno prleško zgodbo. Pod blagovno znamko s svetim imenom so se združile občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer v prvi vrsti uspevajo vrhunska vina, večinoma bela, za prste obliznit pa je tudi kulinarika.
Kot poudari Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, ponujajo domačnost in gostoljubnost na način, kot »ga doživljamo in živimo lokalni prebivalci«. Pod blagovno znamko so spravili vinoteko, hiše vin, turistične kmetije, youth hostel, dva bazena, martinovanje v Ormožu in še mnogo drugega. Še najbolj pa smo zastrigli z ušesi, ko je omenil razpršeni hotel. Gre za svojevrsten projekt, ki so ga zagnali letos avgusta.
»Smo edini v Sloveniji, ki imamo razpršeni hotel pod teritorialno blagovno znamko. V okviru tega ponujamo 15 nastanitev. Naš hotel deluje tako, da imamo centralni rezervacijski sistem na naši spletni strani, kjer so vsi ponudniki. Za določene, ki se za to odločijo, imamo zagotovljeno čiščenje, pranje posteljnine, ponujamo tudi dostavo zajtrka. Torej se ponudnik s tem ne ukvarja, ker morda nima svojih zmožnosti ali drugih kapacitet. Za vse te storitve, vključno, kot rečeno, z možnostjo dostave zajtrka, v celoti poskrbimo mi. Kapitalska naložba nastanitve je seveda od lastnika, mi pa to vzamemo v upravljanje, saj izkušnje kažejo, da mnogi ponudniki tega ne zmorejo oziroma jim ravno ta del predstavlja velik problem. To je vsekakor konkurenčna prednost,« Vršič na kratko pojasni njihovo novost.
Ker je prleška pokrajina vinorodna, ni nobeno presenečenje, da je na izbiro vrsta vrhunskih vinarjev, ki vam ne ponujajo le degustacije (in nakupa) vin, ampak z veseljem delijo tudi svojo uspešno zgodbo. Uspešno pa se že vrsto let ukvarjajo z bučami v družbi Jeruzalem SAT iz Središča ob Dravi; na tone buč vsako leto predelajo v kakovostno bučno olje in vrsto drugih kulinaričnih dobrot.
Prlekija je brez dvoma nov dragulj slovenskega turizma, saj ponuja vse, od ležernega do aktivnega oddiha (v vzponu je predvsem kolesarjenje, e-kolesa za najem ponujajo tako rekoč že povsod), vse to zabeljeno z dobro hrano in še boljšim vinom. Pa z izjemno gostoljubnimi in prijaznimi ljudmi.
Verus
Pred leti so trije prijatelji Rajko Žličar, Danilo Šnajder in Božidar Grabovac v ljubezni do vina združili moči in v deželi, ki se ponaša z največ sonca v državi, to naj bi bilo območje Ormoža in Ljutomera, postavili vinsko klet Verus. Pod isto blagovno znamko pridelujejo vina sivi pinot, sauvignon, chardonnay, renski rizling, šipon in modri pinot, edinega predstavnika med rdečimi. Vsa seveda lahko pri njih ob strokovni razlagi tudi degustirate.
Kogl
V pokrajini med Muro in Dravo na rahli vzpetini nad Veliko Nedeljo leži kmetija Kogl. Prva omemba sega v leto 1542. Živijo za vinogradništvo in vino. Zanimiv je koncept, ki ga je pod blagovno znamko Mea culpa (moja napaka) zastavil gospodar Franci Cvetko. Kot pravi, je za vse, kar se z vini zgodi pri njih, kriv on. To prevzame nase. A pri tem ne gre za napako, ampak za odgovornost za kakovost njihovih vin.
