ENERGIJSKA TOČKA
Nande nabiral energijo pri kamniti mizi
Megalitska skulptura v okolici Žirov vse bolj priljubljena energijska točka. Meritve ob njej izvedel tudi znani raziskovalec bosanskih piramid.
Odpri galerijo
V počitniških dneh za zabavo številnih dopustnikov po slovenskih krajih in na tujem skrbi znani rejec velikih ptičev Janez Cetin s kmetije na Škofljici. Južnoameriška ptiča Nande in Nina sta se že dodobra socializirala in skrbita za zabavo številnih, še posebno otrok. Minuli konec tedna sta si privoščila plavanje na domači obali, še prej pa si je samec, ki je očitno dejavnejši predstavnik para, nabiral moči v Žireh, v zaselku Ravne, kjer v vrtači sredi gozda stoji skrivnostna kamnita miza, ki ji pravijo tudi Tomaževa miza ali Kamnita goba.
Pri znameniti skulpturi, ki naj bi bila prava energijska bomba, se je Nande tako rekoč zacementiral v tla in se ni želel premakniti nikamor, izvemo od njegovega skrbnika. Stal je res dolgo. »Očitno je dobil, kar je potreboval,« je nenavadno vedenje svojega ptiča opisal Janez. »Z mirnostjo nam je pokazal, da je prostor ugodno deloval tudi nanj,« pa je dogodek pospremila Irma Dolinar, ki se poleg izdelave naravne kozmetike in gojenja zelišč ukvarja tudi z raziskovanjem megalitskih struktur in posebnih energijskih prostorov, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje ljudi. Kamnita miza naj bi bila težka 30 ton, njeni kraki so poravnani s stranmi neba.
Plošča ima stik s podlago v samo treh točkah. Če se na vzhodnem kraku močno upreš v mizo, jo lahko celo za malenkost zanihaš. »Po radiestezijskih meritvah je celoten prostor izjemen in miza je njegov sestavni del. Poleg so trije kamni. Eden je očiščevalen, eden ima povezavo s kozmičnim žarkom, eden pa vsebuje vse tri energije (zemeljsko, astralno in nebeško), zato je nekakšen polnilnik,« je pojasnila Dolinarjeva. Kamnito mizo je že obiskal znani raziskovalec bosanskih piramid Semir Osmanagić in izvedel meritve. Ugotovil je, da tukaj ni nobenega sevanja, tudi zemeljskega tako rekoč ne.
»Prostor je povsem miren, velikokrat ni slišati niti ptic. In na časovno obdobje petih minut je bilo zaznati 28-herčni impulz kot na bosanski piramidi Sonca,« je še povedala terapevtka, ki z energijo naphani prostor obišče vsaj enkrat na teden, že po pol ure pa občuti notranji mir. Miza je tudi sicer priljubljena popotniška točka na območju soške fronte, mimo nje vodi pot proti vrhu Kovka (824 m).
Pri znameniti skulpturi, ki naj bi bila prava energijska bomba, se je Nande tako rekoč zacementiral v tla in se ni želel premakniti nikamor, izvemo od njegovega skrbnika. Stal je res dolgo. »Očitno je dobil, kar je potreboval,« je nenavadno vedenje svojega ptiča opisal Janez. »Z mirnostjo nam je pokazal, da je prostor ugodno deloval tudi nanj,« pa je dogodek pospremila Irma Dolinar, ki se poleg izdelave naravne kozmetike in gojenja zelišč ukvarja tudi z raziskovanjem megalitskih struktur in posebnih energijskih prostorov, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje ljudi. Kamnita miza naj bi bila težka 30 ton, njeni kraki so poravnani s stranmi neba.
Plošča ima stik s podlago v samo treh točkah. Če se na vzhodnem kraku močno upreš v mizo, jo lahko celo za malenkost zanihaš. »Po radiestezijskih meritvah je celoten prostor izjemen in miza je njegov sestavni del. Poleg so trije kamni. Eden je očiščevalen, eden ima povezavo s kozmičnim žarkom, eden pa vsebuje vse tri energije (zemeljsko, astralno in nebeško), zato je nekakšen polnilnik,« je pojasnila Dolinarjeva. Kamnito mizo je že obiskal znani raziskovalec bosanskih piramid Semir Osmanagić in izvedel meritve. Ugotovil je, da tukaj ni nobenega sevanja, tudi zemeljskega tako rekoč ne.
Skali iz dolomita in dolomitskega apnenca sta naloženi v obliki mize, ki je široka približno 5 ter visoka od 3 do 4 m.
»Prostor je povsem miren, velikokrat ni slišati niti ptic. In na časovno obdobje petih minut je bilo zaznati 28-herčni impulz kot na bosanski piramidi Sonca,« je še povedala terapevtka, ki z energijo naphani prostor obišče vsaj enkrat na teden, že po pol ure pa občuti notranji mir. Miza je tudi sicer priljubljena popotniška točka na območju soške fronte, mimo nje vodi pot proti vrhu Kovka (824 m).