Napoved vremena: Okrnjen prvi odkos
Prihajajo dežne kaplje; od začetka marca pa do zadnjega dela aprila nikjer v Sloveniji ni bila izmerjena pomembnejša količina padavin.
Odpri galerijo
Suša se še kar plazi v Slovenijo. Zadnje padavine v ponedeljek, 20. aprila, ko je na vzhodnem delu Slovenije padla manjša količina dežja, največ okrog 20 mm, so lokalno le malo navlažile površinski sloj tal, vendar niso izboljšale stanja sušnih razmer na kmetijskih površinah. V zahodni polovici Slovenije marsikje ni padlo nič dežja oziroma je le malo poškropilo. Pomanjkanje padavin je spremljalo povečano izhlapevanje zaradi vetrovnega vremena, dnevna evapotranspiracija je ponekod že dosegla 3 do 4 mm (litrov vode na kvadratni meter). To je v zadnjih dneh povzročalo nadaljnje sušenje površinskega sloja tal in zaostrovanju sušnih razmer. Obeti kažejo, da bo konec tedna občasno deževalo, padavin bo največ na severozahodu. Za izboljšanje stanja bi potrebovali več zaporednih dni rahlega dežja.
V bukovih gozdovih so presušena tla posuta z luskolisti in odpadlimi cvetovi bukve. Bukev je vetrocvetna rastlina, ki trenutno cveti skupaj hkrati z olistanjem. Od vseh listopadnih dreves uspeva najvišje, celo do gozdne meje na nadmorski višini okoli 1500 m. Ne uspeva na Primorskem, redkejša je tudi na Krasu in nižinah panonskega sveta. Spoznamo jo po dolgih in tanko zašiljenih listnih popkih, ki so na drevesu vidni že v jeseni. Spomladi listni popki nabreknejo, rjave ovojne luske se odprejo, iz njih se odprejo zeleni listi. Bukev je enodomno drevo, moški in ženski cvetovi so na enem drevesu. Moški cvetovi so zraščeni v socvetjih, visečih mačicah, ki so volnasto dlakave, jajčaste oblike, rastejo v šopih na dolgih pecljih, ženske cvetove, posamične ali v paru, najdemo na koncu debelejšega peclja, obdaja jih mehka ovojnica rdečkaste barve. V času splošnega cvetenja, ki poteka v tem času, je prašenje tako obsežno, da lahko cvetni prah opazimo celo na tleh pod drevesom. Bukev cveti vsakih pet do sedem let.
Skupna količina padavin od začetka leta do zadnjega dela aprila izkazuje precejšen primanjkljaj. Največji je bil na jugu Slovenije (Obala, Bela krajina, Dolenjska), kjer je od začetka leta padla približno tretjina običajne količine padavin. Drugje je padla približna polovica običajne količine padavin, ponekod (Gorenjska) okoli dve tretjini. Nikjer se količina padavin ni približala dolgoletnemu povprečju.
Suhe so tudi gozdne struge in gozdnim živalim ponekod primanjkuje vode.
Sušna četrtina leta
Leto se je sicer začelo z dobro namočenimi tlemi, saj je decembra 2019 padla vsaj povprečna količina padavin. Od začetka marca pa do zadnjega dela aprila pa nikjer v Sloveniji ni bila izmerjena pomembnejša količina padavin. Bilo je sicer nekaj prehodov hladnih front, a te so žal povzročile le težave zaradi nizkih temperatur zraka. Padavin je padlo le nekaj mm, na zahodu Slovenije (Obala, severna Primorska) pa v mesecu in pol ni padlo skoraj nič padavin ...V bukovih gozdovih so presušena tla posuta z luskolisti in odpadlimi cvetovi bukve. Bukev je vetrocvetna rastlina, ki trenutno cveti skupaj hkrati z olistanjem. Od vseh listopadnih dreves uspeva najvišje, celo do gozdne meje na nadmorski višini okoli 1500 m. Ne uspeva na Primorskem, redkejša je tudi na Krasu in nižinah panonskega sveta. Spoznamo jo po dolgih in tanko zašiljenih listnih popkih, ki so na drevesu vidni že v jeseni. Spomladi listni popki nabreknejo, rjave ovojne luske se odprejo, iz njih se odprejo zeleni listi. Bukev je enodomno drevo, moški in ženski cvetovi so na enem drevesu. Moški cvetovi so zraščeni v socvetjih, visečih mačicah, ki so volnasto dlakave, jajčaste oblike, rastejo v šopih na dolgih pecljih, ženske cvetove, posamične ali v paru, najdemo na koncu debelejšega peclja, obdaja jih mehka ovojnica rdečkaste barve. V času splošnega cvetenja, ki poteka v tem času, je prašenje tako obsežno, da lahko cvetni prah opazimo celo na tleh pod drevesom. Bukev cveti vsakih pet do sedem let.
Skupna količina padavin od začetka leta do zadnjega dela aprila izkazuje precejšen primanjkljaj. Največji je bil na jugu Slovenije (Obala, Bela krajina, Dolenjska), kjer je od začetka leta padla približno tretjina običajne količine padavin. Drugje je padla približna polovica običajne količine padavin, ponekod (Gorenjska) okoli dve tretjini. Nikjer se količina padavin ni približala dolgoletnemu povprečju.
Suhi travniki
Sušne razmere se zaostrujejo na travnikih in pašnikih. Travinje še vedno močno zastaja v rasti, zaradi česar bo okrnjen prvi odkos, kar že resno skrbi živinorejce. Prav tako pomanjkanje vode vpliva na posevke ozimnih žit in jarin, ki so slabo klile. Zaradi suše je moten tudi razvoj zgodnjih zelenjadnic, tako sadik kot setev, ki jih je treba zalivati. Zaradi suhih tal bo motena setev koruze in setev na splošno, saj je zelo težko primerno pripraviti povsem izsušena tla.Tehnologi svetujejo, da lahko pred škodljivim delovanjem suše rastline na vrtovih zaščitimo na več načinov: z namakanjem/zalivanjem in izvajanjem ustreznih agrotehničnih ukrepov ter povečevanjem založenosti tal z organsko snovjo, ki zadržuje vlago v tleh. Pomemben dejavnik preprečevanja suše je ohranjanje oziroma izboljšanje strukture tal, na kar vplivamo s pravilno obdelavo. Ker obdelava presuhih tal slabo vpliva na strukturo, se temu izogibamo, če ni res nujno. Okopavanje in druga obdelava tal med rastjo nam pomagata vzdrževati ustrezno strukturo tal, hkrati pa z razbijanjem oziroma zamašitvijo talnih razpok preprečujemo izhlapevanje kapilarne vode. S tem odstranimo tudi plevel, ki dodatno odvzema vodo iz tal. Za ohranjanje vlage v tleh si pomagamo tudi z zastirkami, kot so seno in slama, agrotekstili, folije in podobno.
Za izboljšanje stanja bi potrebovali več zaporednih dni rahlega dežja.
Suša v gozdovih
Suša v naravnem okolju povzroča veliko požarno ogroženost, dež nujno potrebujejo tudi gozdovi. Suha tla so namreč slaba popotnica za sajenje gozdnega drevja, ki ga izvaja zavod za gozdove za obnovo po ujmah poškodovanih gozdov. Zaradi dolgega obdobja brez obilnejših padavin po navedbah zavoda za gozdove največjo skrb povzroča suša, ki bi lahko ogrozila preživetje posajenih sadik, predvsem na izpostavljenih osončenih legah in dinarsko-kraškem območju. Posajenih bo 1,3 milijona sadik v vrednosti 1,1 milijona evrov, ki jih bodo lastniki gozdov dobili brezplačno, saj jih financira država. Za sadnjo v gozdovih so predvidene sadike dvajset različnih drevesnih vrst.Suhe so tudi gozdne struge in gozdnim živalim ponekod primanjkuje vode.