Napovedali konec novim dizelskim in bencinskim avtomobilom: kaj o tem pravijo Slovenci
Kot je znano, je Evropski parlament potrdil prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035. Vmesna cilja do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov. S tem so povezane številne neznanke, a kako smo nanje pripravljeni Slovenci? Kaj o prepovedi prodaje novih vozil z notranjim izgorevanjem pravijo v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) in podjetju Akrapovič, ki prodaja izpušne sisteme? Kako se bodo prilagodili novostim?
Preberite še: Prepoved prodaje bencinskih in dizelskih vozil: kako bo to vplivalo na vrednost avta (in kakšni bodo stroški).
Zvone Tršinar, avtoservis TRZ: Električna mobilnost je slepa ulica
Naše skromno mnenje je, da je električna mobilnost slepa ulica, dokler vozila uporabljajo tako strukturo baterije, ki je do okolja neprijazna zaradi izdelave in reciklaže.
Ne predstavljamo si, da se v naselju, podobnem, kot so ljubljanske Fužine, zvečer priklopi nekaj tisoč vozil. Težava je število polnilnic in tudi odjemna moč teh polnilnic za elektro omrežje.
Ali bodo ljudje celo noč čakali, kdaj bodo na vrsti za polnjenje vozila, da se bodo lahko zjutraj odpravili po opravkih, kot so služba, vrtec, dopust ...
Električna vozila bodo domena bogatih, ker le oni imajo lastne hiše in denar za investicijo v lastne polnilnice.
Glede servisiranja vozil nas ne skrbi, saj imajo tudi električna vozila zavore, gume, brisalce, podvozje in še marsikateri mehanski sklop, ki ga bo treba servisirati. Prepričani pa smo, da bodo vozila z notranjim izgorevanjem na cestah vsaj še trideset let.
Mislimo, da ne le Slovenija, ampak cel svet še ne bo pripravljen na električno mobilnost do leta 2035.
AMZS: Lahko bi se podaljšala uporaba rabljenih vozil, kar bi vplivalo tudi na varnost
Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo v tako veliki meri pasti na voznike osebnih avtomobilov.
Težava presega področje industrije, saj bo razplet odvisen od številnih dejavnikov, kot so razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil.
Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali naša stara vozila. To bi za seboj potegnilo vrsto težav. Ena večjih bi bila slabša prometna varnost, težave pa bi lahko nastale tudi pri zagotavljanju rezervnih delov.
Glede prilagajanja naše organizacije lahko povemo, da se AMZS vseskozi prilagaja spremembam na področju mobilnosti, tudi temu, da bo v prihodnjih letih na naših cestah več avtomobilov na električni pogon. Trenutno je delež električnih vozil v slovenskem voznem parku sicer še zelo majhen (lani je bil denimo med vsemi novimi avtomobili, prodanimi na slovenskem trgu, delež električnih nekaj manj kot petodstoten).
Jurij Kočar, vodja AMZS asistenčnega centra
Akrapovič: Presenečeni smo nad tesnim izidom
O načrtih Evropske komisije, da z letom 2035 dovoli prodajo samo tistih novih osebnih vozil in lahkih gospodarskih vozil, ki med vožnjo ne bodo povzročali izpustov, torej prepove prodajo novih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z motorji na notranje izgorevanje, se govori že nekaj časa, zato nas glasovanje Evropskega parlamenta v korist prepovedi ne preseneča. Smo pa presenečeni nad razmeroma tesno odločitvijo v korist potrditve predloga, saj je za glasovalo 340 poslank in poslancev Evropskega parlamenta, 279 jih je bilo proti, 21 pa je bilo vzdržanih.
Do leta 2035 je še dvanajst let, v tem času se lahko še marsikaj spremeni. Če bo Evropa res sledila precej ambiciozno zastavljenemu cilju, nas čaka še zelo veliko dela zlasti na področju energetske in cestne infrastrukture ter ureditve javnega prevoza, pa tudi na drugih področjih. Na splošno bomo na mobilnost morali gledati precej drugače. Danes se v zvezi z izvedbo načrta Evropske komisije postavlja več vprašanj, kot je odgovorov, zato je o pripravljenosti držav članic Evropske unije in podjetij še prezgodaj govoriti.
V podjetju Akrapovič, d. d., z veliko pozornostjo spremljamo dogajanje v avto-moto industriji. Naš glavni segment so izpušni sistemi in dodatki za motocikle, kjer je stopnja elektrifikacije v primerjavi z avtomobilsko industrijo zanemarljiva, poleg tega pa nedavna potrditev Evropskega parlamenta za ta segment vozil ne velja. Smo nišni ponudnik izpušnih sistemov iz lahkega titana in dodatkov za avtomobile, saj smo osredotočeni na zmogljivejše različice, ki jih ne izdelujejo v izjemno velikih količinah.
Pričakujemo, da bodo te zmogljivejše različice avtomobilov v prodaji tudi po prelomnem letu 2035, na kar nakazuje tudi Evropski parlament, saj za obdobje po letu 2035 predvidevajo izjeme. Proizvajalcem, ki v koledarskem letu proizvedejo od 1.000 do 10.000 novih avtomobilov, se lahko do konca leta 2035 odobri odstopanje, proizvajalci, ki na leto proizvedejo manj kot 1.000 novih vozil, pa bodo še naprej izvzeti. Ni zanemarljivo, da je podjetje Akrapovič s svojimi izdelki prisotno v več kot 80 državah sveta, države Evropske unije so samo del globalnega tržišča. Med morebitnimi možnostmi je tako tudi večji poudarek na trge zunaj Evropske unije. V podjetju že nekaj let delamo tudi na diverzifikaciji prodajne palete in širitvi v druge segmente, kar že zlasti velja za enoto livarne.
