Napovedovanje vremena ogroženo? Brane Gregorčič odgovarja
Prizemljitev številnih potniških letal med pandemijo novega koronavirusa nima posledic le za letalske družbe in potnike.
Odpri galerijo
Potniška letala med leti zbirajo tudi podatke, ki jih uporabljajo vremenoslovci po vsem svetu. FOTO: Reuters
Zaradi pandemije novega koronavirusa bi bila lahko prizadeta tudi količina in kakovost vremenskih napovedi po svetu, saj se je število meritev ob pomoči potniških letal zmanjšalo za 80 odstotkov, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Poleg satelitskih podatkov tudi komercialne lete uporabljajo pri zbiranju informacij za napovedovanje vremena, predvsem za podatke o vetru in temperaturi, ki jih je vsakodnevno zbiralo na tisoče potniških letal. Ob pandemiji je letalski potniški promet močno upadel, kar nima posledic ne le za dohodke letalskih družb in potnike. Program Aircraft Meteorological Data Relay Program (AMDAR) deluje v okviru WMO (ta organizira svetovni opazovalni sistem za 193 držav članic) in dnevno predela več kot 800 tisoč zelo kakovostnih opažanj, ki jih posreduje 43 letalskih družb in več tisoč letal.
Ali to vpliva tudi na delo slovenskih vremenarjev in na določanje vremena pri nas, smo povprašali Braneta Gregorčiča iz agencije za okolje (Arso).
»S podobnimi težavami smo se soočili že pred 10 leti ob vulkanskem izbruhu na Islandiji. Izpad podatkov s potniških letal poskušamo omiliti s povečanjem frekvence radiosondažnih meritev in z vzpostavljanjem mednarodne izmenjave podatkov tovornih letal (cargo),« je povedal in dodal, da so letalske meritve del svetovnega vremenskega opazovalnega sistema. »Osnova za računske simulacije so sicer meritve z radiosondami, s sateliti in z vremenskimi radarji, poleg letal pa sistem vključuje tudi meritve na ladjah in oceanskih bojah ... Težko je natančno oceniti vpliv izpada letalskih meritev na kakovost vremenskih napovedi. Vsekakor je zaznaven, a ocenjujemo, da ne dosega petih odstotkov, bodo pa ustrezne mednarodne študije še narejene in jih bomo spremljali,« je pojasnil Gregorčič.
Poleg satelitskih podatkov tudi komercialne lete uporabljajo pri zbiranju informacij za napovedovanje vremena, predvsem za podatke o vetru in temperaturi, ki jih je vsakodnevno zbiralo na tisoče potniških letal. Ob pandemiji je letalski potniški promet močno upadel, kar nima posledic ne le za dohodke letalskih družb in potnike. Program Aircraft Meteorological Data Relay Program (AMDAR) deluje v okviru WMO (ta organizira svetovni opazovalni sistem za 193 držav članic) in dnevno predela več kot 800 tisoč zelo kakovostnih opažanj, ki jih posreduje 43 letalskih družb in več tisoč letal.
Podobne težave so že imeli
Brane Gregorčič. FOTO: Voranc Vogel
»S podobnimi težavami smo se soočili že pred 10 leti ob vulkanskem izbruhu na Islandiji. Izpad podatkov s potniških letal poskušamo omiliti s povečanjem frekvence radiosondažnih meritev in z vzpostavljanjem mednarodne izmenjave podatkov tovornih letal (cargo),« je povedal in dodal, da so letalske meritve del svetovnega vremenskega opazovalnega sistema. »Osnova za računske simulacije so sicer meritve z radiosondami, s sateliti in z vremenskimi radarji, poleg letal pa sistem vključuje tudi meritve na ladjah in oceanskih bojah ... Težko je natančno oceniti vpliv izpada letalskih meritev na kakovost vremenskih napovedi. Vsekakor je zaznaven, a ocenjujemo, da ne dosega petih odstotkov, bodo pa ustrezne mednarodne študije še narejene in jih bomo spremljali,« je pojasnil Gregorčič.
