Napovedujejo nam še več kot 1000 smrti (VIDEO)

»Upam, da sem vam pokazal, da modeli zmorejo in znajo napovedati dinamiko kompleksnih pojavov. So zelo pomemben pripomoček, da ne rečem esencialen,« je po predstavitvi pred odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino v državnem zboru (DZ), kako pomembno je modeliranje, dejal Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko. Poudarja, da znanost ponuja rešitve, a da ji moramo zaupati.

Predstavitev, ki si jo lahko v celoti ogledate na spodnjem posnetku, je nastala v sodelovanje z Luko Medicem z Inštituta Jožef Stefan (IJS), Majo Pohar Perme z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljana, Matjaža Leskovarja z IJS, Janeza Žiberte z zdravstvene fakultete, Milana Batiste s fakultete za pomorstvo in promet ter fizika Mihe Kadunca, ki je tudi član njihovega neformalnega združenja Sledilnik.org.

​

Glas, ki ni bil slišan

V uvodu se je Zaplotnik dotaknil dogajanja med poletjem in tik po njem: »Avgusta in septembra smo imeli dokaj malo okuženih in malo zasedenost bolnišnic, zdelo se nam je, da je vse v redu. Ampak v ozadju je število infektivnih primerov eksponentno raslo. Na to so glasno opozarjali naši raziskovalci Matjaž Leskovar, Janez Žibert, Maja Pohar Perme. Ves ta čas je epidemija eksponentno rasla. Kljub temu se mi zdi, da so njihova opozorila naletela na nekoliko gluha ušesa,« izpostavlja Zaplotnik. Pojasnil je, da je epidemija pojav, kjer pride do problema z zamikom. »Pomembno je, da si odločevalci to predstavljajo in razumejo. Takrat, ko takole naraste število aktivnih primerov, je za nekatere ukrepe tipično že prepozno. Nekoliko smo že zamudili, vseeno pa moramo te ukrepe sprejeti, če želimo preprečiti najhujše.«

Temelj dobrega napovedovanja so dobri podatki, dobre meritve, saj se lahko le tako naučijo o razvoju epidemije in to znanje nato uporabijo za konstruiranje matematičnih, fizikalnih konceptov, kako se epidemije širi in tudi skonstruirajo te modele.

Z modeli denimo zmorejo napovedovati kratkoročno zasedenost bolnišnic. Vedo namreč, kakšni so časovni zamiki med testi in smrtjo, med pozitivno potrjenim testom in hospitalizacijo. Na podlagi tega in demografske porazdelitve na novo okuženih lahko napovedo, kako se bo kratkoročno razvijala epidemija, v smislu zasedenosti bolnišničnih postelj. Eden a od grafov, ki ga je predstavil, »kaže, da imamo praktično, če se po domače izrazim, 'na lagerju' preko 1000 smrti. Četudi se ne okuži nobeden več – preko 1000 smrti.«

Delo od doma

V nadaljevanju je Zaplotnik na hitro analiziral podatke o deležu zaposlenih na delovnem mestih v večjih podjetjih, ki jih je zbral sam. V poletnih mesecih zaradi počitnic delež zaposlenih na delovnem mestu pade: »Nekako po šmarnu, ko se ljudje vrnejo na delovno mesto, delež ljudi na delovnem mestu strmo naraste. To se lahko primerja s sliko, kako se je spreminjalo število novookuženih v tem istem obdobju. Zelo verjetna razlaga za upad epidemije med 10. julijem in 10. avgustom je, da je bilo toliko ljudi odsotnih z delovnega mesta. Potem pa vidite tudi strm vzpon (okužb, op. p.), ko so se ljudje vračali z dopusta, tudi z različnih območij. Potem vidimo strm vzpon okoli 10. do 15. avgusta.« Ravno zato je pomembno, koliko ljudi dela od doma, saj podatki med drugim kažejo, da je med delom daleč največ stikov med ljudmi.

Vpogled v epidemijo prek odplak

»Raziskovalna skupina profesorice Maje Ravnikar meri koncentracijo virusa na odplakah v Ljubljani, Kranju, Domžalah, Kamniku, Celju, Kopru, Velenju in Rogaški Slatini. Skupaj pokrivajo približno pol milijona prebivalstva. Glavna prednost teh meritev je manjši časovni zamik kot pri testih posameznikov – prej vidimo, v kateri smeri gre epidemija. Recimo, kolegi so pomerili vrh 27. oktobra, že 29. oktobra so opazili padec, 3. novembra pa so ga potrdili. Praktično teden prej, preden smo to videli iz testov. Zakaj je tako? Ker je precej dolg čas do potrditve testa. To pomeni, da epidemijo gledamo nazaj. Kot zvezde v vesolju. Tu gledamo v preteklost, ki nam je bližje in tako lahko prej ocenimo, ali so neki ukrepi prijeli in v katero smer gremo.«

Cena (pre)poznega ukrepanja

Zaplotnik se je dotaknil oktobrskega razvoja epidemije: »V času med 8. in 20. oktobrom epidemija narašča bistveno hitreje, kot potem upada. Vsak dan take strme rasti med 8. in 20. oktobrom pomeni približno dva dneva nekega mehkega 'lockdowna', kot ga imamo zdaj (op. p.: predstavitev je bila 12. novembra). To pomeni, da smo zaradi neoptimalnega ukrepanja, ki ni slonel na recimo modelih, po izgubi epidemiološkega sledenja kontaktov za vsak en dan rasti pridelali najmanj en dan dodatnega 'lockdowna', torej 12 dni. Kakšna je ekonomska škoda za državo, boste ocenili vi.« Postregel je še s podatkom, kaj bi se zgodilo, če bi javno življenje tako ustavili 16. oktobra: »Tukaj sem predpostavil, da uvedemo točno takšen 'lockdown' kot v prvem valu epidemije: namesto 1200 hospitaliziranih bi jih imeli le 600, namesto več kot 200 na intenzivni negi bi jih imeli največ 110, namesto več kot 1500 smrti, bi jih imeli približno 600. To je cena 10 dni prepoznega ukrepanja pri tako hitri rasti epidemije. Ko epidemija hitro, kot je med 8. in 20. oktobrom, moramo ukrepati takoj.«

Koliko dodatnih smrti bomo še imeli?

Zaplotnik pravi, da gre za smrti, ki jih bodo 'prispevali' tisti, ki se sploh še niso okužili. Ta številka je odvisna od tega, kako hitro se bo epidemija ustavila: če bo okužb za 10 odstotkov manj na teden, bomo po njegovih besedah imeli poleg teh 1200 do 1300 smrti še 3500: »Če za 20 odstotkov manj, bo dodatnih 1500, če za 40 manj, pa 500. In 40 odstotkov na teden ustreza stopnji pojemanja v prvem valu epidemije. Znamo napovedati, kakšne bodo številke. In trenutno smo zaradi tega, ker smo zakasnili, ker nam je epidemija ušla iz rok, v fazi, ko izbiramo med dvema slabima možnostma: ali zaprtje ali visoko število smrti. Tako pač je. To je objektivno.«


Zalokar opozarja, da nas, ko se konča zgodba s covidom, čaka še en zelo pomemben problem, ki bo zahteval še večji angažma družbe – podnebne spremembe. »Če bomo reagirali tako, da bomo znanost poslušali na pol, ji ne povsem zaupali, potem tudi tega problema ne bomo dobro rešili.«