Naprava, ki rešuje 17-letnika, je za državo luksuz

PIVKA – »Če na tem svetu obstaja kdo, ki bi nama sina postavil na noge, mu takoj odstopiva našo hišo!« je pred našimi očmi izjavila Majeva mamica Maja Gubanc. Ta stavek je vse povedal. Maja in Sergej Oražem sta za otroka pripravljena storiti popolnoma vse.
 

Prenehal je dihati

Tiste dni je bila na urniku še zadnja kontrola pred porodom. Nosečnost je dotlej potekala povsem normalno. Pa je porodničar ugotovil, da z otročičkom nekaj ni v redu, takoj so opravili carski rez. »Desetega decembra sem potem rodila svojo lučko življenja!« se je spominjala Maja. Kmalu pa je začela ta lučka – ugašati. Bližala se je katastrofa. Dojenčku so začeli odpovedovati notranji organi. Prenehal je dihati. Iz Postojne so ga morali takoj prepeljati na intenzivni oddelek za novorojenčke v Ljubljano. Ker je bila Maja še omotična, ni mogla vedeti, kaj se dogaja z njenim novorojenčkom. »Nenadoma sem izvedela, da moje lučke ni več ob meni in da se zanjo borijo 60 kilometrov proč. Srce se mi je trgalo, nisem se je mogla dotakniti.«

Sinka je končno videla po tednu dni. Pobožala ga je lahko le skozi špranjico, saj je ležal v zaprti posteljici. Srce ji je skoraj počilo od žalosti, ko je zrla v bitjece, ki je bilo priklopljeno na vse tiste aparature. Izvedela je, da je malček dobil sepso, zaradi česar so mu začeli odpovedovati notranji organi. Čeprav se je Majevo stanje normaliziralo, je sepsa pri njem pustila trajne posledice, predvsem na njegovi motoriki. Prebolel je sicer še vrsto drugih bolezni.

»Ker pa je bil velik borec, sva morala biti tudi midva takšna,« je priznavala Maja. »Takrat se je boril Maj, zdaj se zanj boriva midva!« je dodal njegov očka. Prej gasilec je moral pustiti službo in se je popolnoma posvetil sinu. V zahvalo dobi od države mizerno nadomestilo za izgubljeni dohodek, ki pa ostaja že 14 let enako, smo izvedeli. »Vse drugo se je podražilo, dodatek za možev izgubljeni dohodek pa ostaja enak,« je dejala Maja, ki sicer dela kot policistka.
 

Dinamična naprava

So pred izjemno težko nalogo; zdaj 17-letni Maj se je namreč močno potegnil, postaja vse težji, že zdaj ga je skoraj nemogoče dvigniti. Zaradi usodnih nadlog ni sposoben hoditi in je popolnoma odvisen od drugih. Zato so že pred časom sklenili, da mu omogočijo nizozemsko napravo za učenje hoje innowalk; ta je Majeva zadnja priložnost, da bi fant vsaj samostojno stal. Je nekakšen orbitrek, na katerem bi bilo Majevo telo, od rok do nog, v nenehni dinamiki.

To je naprava, ki bi ga silila hoditi, njegovi možgani pa bi s tovrstnim gibanjem pridobili veliko najustreznejših frekvenc in informacij. Ker takšna naprava stane vrtoglavih 27.200 evrov – naša zavarovalnica pa ne krije niti delnih stroškov –, so sklenili, da se obrnejo na dobre ljudi, prav takšne, kot ste tudi vi, ki ste jim s pomočjo Krambergerjevega sklada marca 2017 poklonili 1300 evrov!

Prepotreben zagon in motivacijo, poudarja Maja, so dobili tudi od Valentine Magajna Križaj, koordinatorke dobrodelnega koncerta, ki so ga še tistega marca v Pivki priredili za Maja. Je že res, da ni prinesel ne vem koliko sredstev, je pa na njem fantič neverjetno užival. To je jasno videla tudi njegova mamica ter sklenila, da gre do konca. Še v tistem letu je poslala več kot 250 prošenj na različna podjetja, klicarila in hodila od vrat do vrat, vse za svojega sinka. Opazila je, koliko dejansko dobrih in dobrodelnih ljudi živi okoli nas, koliko donacij je prišlo za njenega Maja, pa se ni noben anonimni donator hvalil naokoli. Maja, ki je bila vendarle motor te akcije, je kmalu zbrala dovolj sredstev za pregrešno drago, a nujno napravo.

Tako si lahko Maj Oražem Gubanc že od 17. decembra 2017 krepi mišično maso, izvedeli smo, da je medtem pridobil že meča, ki jih prej ni imel, njegovo telo postaja vse bolj mišičasto. Najpomembneje pa je, da njegova samostojn(ejš)a drža vpliva tudi na njegove možgane in na razumevanje sveta. Zgodilo se je pričakovano sosledje: ker naprava zahteva, da nenehno delajo njegove roke in noge, je občutno napredoval tudi njegov govor. »Včasih ti takšne navrže, da resnično samo gledaš,« zna biti začudena celo njegova mama Maja.
 

Hvaležni dobrotnikom

Ko ga gleda in vidi njegov napredek, zlepa ne more pozabiti vseh sitnosti, ki jih ne bi bilo, če ne bi bila država do nekaterih tako mačehovska. »Iz kabineta predsednika države Boruta Pahorja, kamor sem vsa obupana poslala prošnjo, sem, denimo, izvedela, da bi nam po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravzaprav morali pripadati nujni pripomočki, če le koristijo in pomagajo našim otrokom,« se je spominjala Maja. »Potem pa se je odzval seveda še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jasno povedal, da je innowalk luksuzna naprava in da ne bodo dali niti ficka.«


Zavetnici otroka, ki s pomočjo naprave vidno napreduje šele zdaj v pubertetniških letih, se je kar stemnilo pred očmi, ko je izvedela, da tudi za prehransko dopolnilo rens izumitelja Zorana Dernovška, ki uspešno čisti kovine iz telesa in prav tako izjemno pomaga njenemu sinu, ob tem pa ga priporočajo celo pediatri, ZZZS ne da niti centa. »'Ali naj vam plačamo še za jajca, mleko in kruh?' je bilo razbrati iz njihovega odgovora,« se je spominjala Maja. Ne more mimo odvisnikov, ki so se sami navadili na iglo, »za njih država vse plača, našim otrokom, ki niso prav nič krivi, pa ne! Ne razumem niti, da je država pripravljena zmetati toliko denarja za metadon, ki si ga potem za nameček še med seboj dilajo, za zdravila, ki dokazano pomagajo našim otrokom, pa nič.«


Maja Gubanc še zdaleč ni bila prva, ki je s prstom pokazala na socialno državo, ki obrne hrbet, ko jo najbolj potrebuješ. V takšni državi se človek pogosto počuti osamljenega. V takšnem položaju si lahko pomagamo samo sami, s solidarnostjo, empatijo in človekoljubnostjo. »Tudi zato se zahvaljujem iz srca prav vsem, ki so nam pomagali, brez njih ne bi dosegli cilja.« Seveda se vam zahvaljuje tudi Maj, ni pozabila reči, najstnik, ki je nor na morje, vodo, žogo, glasbo, ki ne more brez večernega televizijskega kviza, banan, pice in mesa.