Naravno drugačni, domači, kakovostniTuš je prvi na svoje police uvrstil slovensko zelenjavo drugačnih oblik

Tuš je tako na svoje police – na katere uvršča več kot 70 odstotkov slovenskih izdelkov in sodeluje s številnimi slovenskimi pridelovalci – na oddelkih sadja in zelenjave po vsej Sloveniji uvrstil slovensko zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti pod imenom Naravno drugačni. Novost v ponudbi je predstavil širši javnosti in obiskovalcem ponudil sveže zelenjavne napitke iz Naravno drugačne zelenjave.
 

V Sloveniji zavržemo tretjino sadja in zelenjave, v Evropi več kot 50 milijonov ton

V Združenih državah Amerike vsako leto zavržejo približno eno tretjino oz. 60 milijonov ton sadja in zelenjave v vrednosti 160 milijard ameriških dolarjev in to samo zato, ker je drugačnega videza. V Evropi je takih svežih pridelkov več kot tretjino. Še več, po podatkih mednarodne revije Journal of Cleaner Production so člani univerze v Edinburgu razkrili, da trgovci v večini evropskih držav letno zavržejo več kot 50 milijonov ton sadja in zelenjave, in to v času, ko je po podatkih FAO na svetu lačnih kar 815 milijonov ljudi večinoma zaradi podnebnih sprememb in vojn.
Samo v Sloveniji zavržemo več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic, ker ne izpolnjujeta standardov, čeprav so plodovi enako kakovostni in okusni, za pridelavo pa je bila potrebna enaka količina energije in dela, transporta in logistike, kot za pridelke, ki dosegajo standarde.

Zakaj bi kupci kupovali naravno drugačno zelenjavo

V Tušu si prizadevajo kupce ozavestiti o spoštovanju lokalno pridelane hrane in pripomoči k zmanjšanju zavržkov hrane ter čim bolj učinkovito uresničiti trajnostno vizijo. Vsak kupec, ki kupi zelenjavo Naravno drugačni, se zaveda, da je kupil kakovostno ter ljudem in naravi prijazno živilo. Zaveda se, da bo sicer porabil več časa pri rezanju in sekljanju zelenjave, ki pa bo naredila jedi okusne. S tem bo pokazal tudi spoštovanje do tradicionalnih vrednot sezonske hrane. Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja z vrta, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, velika črna redkev pa je bila koristno uporabljena v solatah in je pripomogla k odpornosti v zimskih dneh.
Kupec Naravno drugačnih pridelkov se zaveda, da so ti zrasli v slovenski zemlji.

Zavržemo sadje in zelenjavo, ki ne ustrezata standardom in sta »grda«

Po svetu je bilo že kar nekaj pobud in akcij, s katerimi so potrošnike ozaveščali o tem, da sta sadje in zelenjava ne glede na obliko enako kakovostna in okusna. V Tušu so za to, da bi potrošnike opozorili na to problematiko in jih poučili, da sta sadje in zelenjava kljub drugačnemu videzu enako okusna in hranljiva, na oddelke sadja in zelenjave po vsej Sloveniji uvrstili slovensko zelenjavo nepravilnih oblik pod imenom Naravno drugačni. Gre za zelenjavo slovenskih pridelovalcev, ki se zaradi nepravilnih oblik, dolžin, velikosti, mase ali premera razlikuje od tiste, ki so je kupci vajeni, vendar je enako kakovostna in okusna, praviloma pa bi že pri pridelovalcih romala med odpadke. S tem kot prvi slovenski trgovec podirajo tabuje o zelenjavi nepravilnih oblik in ozaveščajo kupce o pomenu zavržene hrane, spoštovanju do hrane in o vse pogostejših podnebnih spremembah, ki vsako leto vplivajo na pridelke in so vzrok za spremembe njihovega videza.


»Po ocenah nekaterih strokovnjakov naj bi skoraj tretjina pridelanega sadja in zelenjave šla v uničenje zaradi nepravilnih oblik,« je na današnjem predstavitvenem dogodku v celjskem Planetu Tuš poudaril Andraž Tuš, direktor marketinga v Tušu, in dodal, da je »podatek skrb zbujajoč, če upoštevamo sestavo tal, podnebne spremembe in vremenske razmere, ki vsako leto poskrbijo za primanjkljaj določene vrste sadja ali zelenjave. Ravno zato smo v Tušu oblikovali ime NARAVNO DRUGAČNI, saj želimo z njim ozavestiti potrošnike in širšo slovensko javnost, da je zelenjava drugačnih oblik enako kakovostna in okusna kot tista, ki nas vsakodnevno pozdravlja s trgovskih polic. Prav tako si s pridelovalci, ki sodelujejo v projektu Slovensko s podeželja in pridelujejo zelenjavo za Tuš, prizadevamo doseči, da bi sejali pridelke sukcesivno, torej z zamikom, ter različne sorte v različnih pokrajinah vse od Primorske do Prekmurja, s čimer bi podaljšali sezono slovenskih pridelkov od zgodnje pomladi do zime«.

Andraž Tuš, direktor marketinga v Tušu. FOTO: Tuš Slovenija

Marija Mehle, KZ Sloga Kranj, ki sodeluje pri projektu, pa je dodala: »V zadrugi Sloga se zavedamo, da morajo kmetje z veliko truda pridelati zelenjavo in sadje, zato pri nas poskušamo prodati tako prvovrstna zelenjavo in sadje kot tudi drugovrstna, s katerima ni nič narobe. Npr. krompir, ki ima hrastovo lupino, je popolnoma užiten, saj je meso brezhibno, olupek pa tako ali tako odstranimo. Če je korenje malo drugačnih oblik, je ravno tako primerno za uporabo, prav tako debel krompir. Nekateri morda raje uporabljajo tak krompir – kupce takšnih živil je treba le najti. S takšnim pogledom na kakovostno pridelano hrano pomagamo kmetom, da lahko naslednje leto znova kupijo ves material za pridelavo, omogočijo kmetiji obnavljanje, svojim otrokom pa delovno mesto na kmetiji. Naša hrana je odlična, zato si tudi zasluži, da jo cenimo.«
 

V Tušu si bodo še naprej prizadevali in ozaveščali svoje kupce o tem, da je ne glede na videz vsak kos sadja in zelenjave kakovosten in okusen ter vreden zaužitja