KAMNIK
Narodne noše skrili pred dežjem
49. dnevi narodnih noš v Kamniku okrnjeni zaradi slabega vremena. V soboto sta se tam poročila Marija in Matjaž Zalaznik.
Odpri galerijo
Organizatorji že 49. dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so imeli letos izjemno smolo z vremenom. Zaradi večinoma oblačnega vremena, ki ga je pogosto spremljal dež, so morali močno okrniti program na prostem, še zlasti folklorne nastope.
Za odpoved večine folklornih nastopov in sprevoda noš na prostem se je kamniški zavod za turizem kot glavni organizator prireditve odločil zato, ker je prvi pogoj za njihovo izvedbo suho vreme. Že zaradi mokrih tal bi se namreč lahko dragocene originalne narodne noše (zlasti obutev in ženska krila, ki segajo do tal) napile vlage in škoda bi bila nepopisna. Ne gre pozabiti, da sto in več let stare noše lahko stanejo tudi več tisoč evrov.
Posledica slabega vremena je bil seveda precej slabši obisk. Namesto 15.000 in več obiskovalcev jih je bilo od četrtka do nedelje nekajkrat manj kot običajno. Narodnih noš skorajda niso mogli občudovati v živo, saj so le redki tvegali in prišli v dragocenih oblačilih. Tako so se morali zadovoljiti z nastopi posameznih folkloristov na odru na Glavnem trgu ali pa z ogledom razstavljenih noš v več kamniških razstaviščih.
A žal so le redki prihajali na ogled muzejskih zbirk. Še najbolj obiskana je bila tista nad kavarno Veronika, saj je od vseh najbolj pri roki, poleg tega je bila tudi najbolj dostopna. Če si vprašal katerega od redarjev, kje je galerija Dika, te niso znali usmeriti, le redki pa so si ogledali razstavo ljudskih glasbil sveta na sedežu kamniške občine, saj je bila odprta le v času uradnih ur, sicer pa ne (vsaj v soboto bi lahko bila tudi zunaj njih).
Domačini in obiskovalci iz okolice so se sicer lahko udeležili katere od delavnic (denimo za izdelavo zavijač, dela narodnih noš), ki so bile namenjene predvsem otrokom, ali pa večernih nastopov domačih narodno-zabavnih (Harmonk’n’roll) ali zabavnih glasbenih skupin (Manouche, Andrej Šifrer). In večernih zabav se je kljub mrazu ter slabemu vremenu udeležilo po več sto domačinov.
Kljub vsemu je bilo videti precej zanimivega. Na stojnicah, ki so jih mnogi prodajalci skrili kar pod velike šotore, so prodajali umetelno izdelan nakit, zanimive torbe iz filca, posebno pa je izstopala Olga Kranjc, ki je v rokodelskem kotičku razstavljala vaze, koše in okrasje iz papirja. Povedala nam je, da za njihovo izdelavo uporablja raznobarvni reklamni papir, tako da je surovina ne stane nič. Pogrešali pa smo prodajalce starih ali novih narodnih noš, ki jih je bilo lani precej, letos pa smo zasledili le enega prodajalca usnjenih škornjev in čevljev za gorenjsko narodno nošo.
V razstavišču nad kavarno Veronika je bilo mogoče videti nekaj primerkov narodnih noš, kakršne so v preteklih stoletjih v zamejstvu uporabljali Slovenci in Hrvati, pa tudi več starinskih ur kamniškega urarstva Cerar, ki letos praznuje 100-letnico delovanja. Številne otroke je v kamniškem domu kulture najbolj navdušil ribič Pepe, sobotno dopoldne pa je zaznamovala poroka 24-letnih Matjaža in Marije Zalaznik. Ženina, ki je doma iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini, in nevesto iz Blagovice je namreč spremljalo veliko svatov, nekaj jih je bilo tudi v narodnih nošah.
Na koncu pa so morali odpovedati tudi tradicionalni nedeljski sprevod narodnih noš skozi stari del mesta, v katerem je običajno več kot 1200 noš iz vse Evrope in več deset konjev ali konjskih vpreg.
Stanejo tudi več tisoč evrov
Za odpoved večine folklornih nastopov in sprevoda noš na prostem se je kamniški zavod za turizem kot glavni organizator prireditve odločil zato, ker je prvi pogoj za njihovo izvedbo suho vreme. Že zaradi mokrih tal bi se namreč lahko dragocene originalne narodne noše (zlasti obutev in ženska krila, ki segajo do tal) napile vlage in škoda bi bila nepopisna. Ne gre pozabiti, da sto in več let stare noše lahko stanejo tudi več tisoč evrov.
Prav tako si nihče ni upal tvegati, da bi v nedeljskem sprevodu na mokrih tleh spodrsnilo kateremu od konj, ko bi se vzpenjali po šutenskem klancu.
Posledica slabega vremena je bil seveda precej slabši obisk. Namesto 15.000 in več obiskovalcev jih je bilo od četrtka do nedelje nekajkrat manj kot običajno. Narodnih noš skorajda niso mogli občudovati v živo, saj so le redki tvegali in prišli v dragocenih oblačilih. Tako so se morali zadovoljiti z nastopi posameznih folkloristov na odru na Glavnem trgu ali pa z ogledom razstavljenih noš v več kamniških razstaviščih.
A žal so le redki prihajali na ogled muzejskih zbirk. Še najbolj obiskana je bila tista nad kavarno Veronika, saj je od vseh najbolj pri roki, poleg tega je bila tudi najbolj dostopna. Če si vprašal katerega od redarjev, kje je galerija Dika, te niso znali usmeriti, le redki pa so si ogledali razstavo ljudskih glasbil sveta na sedežu kamniške občine, saj je bila odprta le v času uradnih ur, sicer pa ne (vsaj v soboto bi lahko bila tudi zunaj njih).
Večina obiskovalcev iz Slovenije in tujine se ni odpravila niti v mekinjski samostan, v katerem je bil del letošnjih spremljevalnih prireditev, temveč se je zadovoljila s krajšim sprehodom mimo stojnic z izdelki domače in umetne obrti na Šutni in na krošnjarskem sejmu sredi mesta.
Domačini in obiskovalci iz okolice so se sicer lahko udeležili katere od delavnic (denimo za izdelavo zavijač, dela narodnih noš), ki so bile namenjene predvsem otrokom, ali pa večernih nastopov domačih narodno-zabavnih (Harmonk’n’roll) ali zabavnih glasbenih skupin (Manouche, Andrej Šifrer). In večernih zabav se je kljub mrazu ter slabemu vremenu udeležilo po več sto domačinov.
Okrasje iz reklamnega papirja
Kljub vsemu je bilo videti precej zanimivega. Na stojnicah, ki so jih mnogi prodajalci skrili kar pod velike šotore, so prodajali umetelno izdelan nakit, zanimive torbe iz filca, posebno pa je izstopala Olga Kranjc, ki je v rokodelskem kotičku razstavljala vaze, koše in okrasje iz papirja. Povedala nam je, da za njihovo izdelavo uporablja raznobarvni reklamni papir, tako da je surovina ne stane nič. Pogrešali pa smo prodajalce starih ali novih narodnih noš, ki jih je bilo lani precej, letos pa smo zasledili le enega prodajalca usnjenih škornjev in čevljev za gorenjsko narodno nošo.
Domačini in obiskovalci iz okolice so se lahko udeležili katere od delavnic, denimo za izdelavo zavijač, dela narodnih noš.
V razstavišču nad kavarno Veronika je bilo mogoče videti nekaj primerkov narodnih noš, kakršne so v preteklih stoletjih v zamejstvu uporabljali Slovenci in Hrvati, pa tudi več starinskih ur kamniškega urarstva Cerar, ki letos praznuje 100-letnico delovanja. Številne otroke je v kamniškem domu kulture najbolj navdušil ribič Pepe, sobotno dopoldne pa je zaznamovala poroka 24-letnih Matjaža in Marije Zalaznik. Ženina, ki je doma iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini, in nevesto iz Blagovice je namreč spremljalo veliko svatov, nekaj jih je bilo tudi v narodnih nošah.