Nas bodo letos ogrožale kompasne meduze?

V istrskem akvatoriju Jadranskega morja so Hrvati nedavno opazili več meduz, med katerimi je bilo največ uhatih klobučnjakov, a tudi nekaj kompasnih meduz. Zadnje so za kopalce lahko precej nadležne, saj s svojimi dolgimi ožigalkami pošteno opečejo. Zato se nam letos obeta precej nevarna kopalna sezona, kolikor je pač bo zaradi koronavirusa, seveda.

Čeprav se kompasne meduze in še nevarnejše mesečinke v Sloveniji pojavljajo le na vsakih nekaj let, bomo morali biti letos zelo previdni. Kompasna meduza, ki so jo sredi aprila zasledili pri Pulju, k sreči k nam prihaja v manjšem številu, pa še to največkrat v zgodnem delu poletja. Opaziti in prepoznati jo je precej lahko, saj ima zajeten klobuk in lahko doseže do 30 centimetrov premera. Na klobuku ima rjavkast vzorec, ki spominja na kompas in po katerem je dobila ime.



Raje se ji izognite v velikem loku, saj ima do meter dolge tanke lovke, ki jih v vodi ni lahko opaziti. Na njih so drobne ožigalke za lovljenje zooplanktona, ki nas ob dotiku močno opečejo. Pri otrocih in občutljivih ljudeh lahko strup v ožigalkah povzroči alergijski šok, največkrat pa človeka še nekaj mesecev srbi in ščemi na ožganem delu telesa. Marsikomu ostane tudi spominek v obliki depigmentirane kože ali brazgotine.
 

Krivo zlasti vreme

Na številnost meduz najbolj vplivata vreme in človek. Zaradi globalnega segrevanja je Jadran vse toplejši in v slovenskem morju, kjer se ob normalno hladni zimi temperatura spusti tudi pod osem stopinj Celzija, zdaj že nekaj let le redko pade pod 10 stopinj. To pa je za reproduktivno sposobnost ožigalkarjev kot naročeno. Ker tudi letos temperature morske vode niso dovolj padle, obstaja bojazen, da bo meduz poleti več kot običajno.


Zaradi pretiranega izlavljanja rib, še zlasti sardel, meduze in rebrače (organizmi, podobni meduzam, a brez ožigalk) nimajo tekmeca pri hranjenju z zooplanktonom niti zadostnega števila naravnih sovražnikov (tuni). To je kot naročeno za njihovo pretirano množenje. Poleg tega niso tako občutljive za onesnaževanje in pomanjkanje kisika v vodi kot ribe. Z gradnjo novih pomolov za ladje jim dajemo še trdno osnovo, na katero lahko pripenjajo svoje številno potomstvo (večina se jih razmnožuje s pričvrščanjem polipov na trdno osnovo). Pristanišče Luke Koper je tako največja valilnica za nove zarode meduz in rebrač. Stalna koprska populacija uhatih klobučnjakov po ocenah morskih biologov presega pol milijarde primerkov.
 

Opazili tudi rebrače

V severnem delu Jadrana oziroma med Rovinjem in Benetkami so proučevalci morja opazili tudi rebrače, ki so za človeka nenevarne, se pa pojavljajo v velikih količinah in so nadležne tako za kopalce kot ribiče. Prvim je med sluzastimi prozornimi bitji neugodno plavati, drugim pa tako kot meduze pacajo mreže.


Študija o tujerodni rebrači Mnemiopsis leidyi v slovenskem morju, ki so jo Borut Mavrič, Lovrenc Lipej in Tjaša Kogovšek z Nacionalnega inštituta za biologijo izvajali v letu 2018 na šestih testnih točkah, pa je pokazala, da se rebrače nehajo razmnoževati šele pri šestih stopinjah Celzija. To pomeni, da se v letošnji zimi sploh niso nehale. Ker se njihovo število z dvigom temperature za vsako stopinjo močno dvigne, jih je letos pričakovati še več kot lani.