VELIKI BRAT NAS GLEDA
Nas nadzirajo s pomočjo Američanov? Policija odgovarja
Ameriško podjetje je razvilo skrajno sporno metodo prepoznavanja ljudi.
Odpri galerijo
Na seznamu držav, ki naj bi bile stranke razvpitega ameriškega podjetja Clearview AI, naj bi bila tudi Slovenija. Clearview AI je s spletnih omrežij potegnil več milijard fotografij ljudi, z njimi uril umetno inteligenco za prepoznavanje obrazov in policiji v ZDA nato na skrivaj prodajal orodje za identifikacijo osumljencev, zaradi česar mu grozijo tožbe korporacij, kot so Facebook, Google in Twitter. Po poročanju portala BuzzFeed News je podjetje svojo tehnologijo prodalo več kot 2200 organizacijam po svetu.
Pojasnilo glede obrazne prepoznave v Sloveniji je podala slovenska policija in ga objavljamo v celoti:
»Uvodoma je treba pojasniti, da policija ne uporablja sistema obrazne prepoznave, ki bi omogočal samodejno prepoznavo obrazov oziroma identifikacijo oseb na fotografijah, ki bi se uporabljala serijsko, npr. iz videonadzornih sistemov, nameščenih na javnih mestih (npr. letališča, mimoidoči na pločniku, udeleženci nogometne tekme …).
Policija uporablja programski pripomoček, ki s pomočjo biometričnih značilnosti primerja osebo na fotorobotu ali sporni fotografiji (npr. fotografija storilca pri vlomu …) s fotografijami, ki jih ima policija shranjene. Opisani sistem je v bistvu nadomestek za klasično ročno iskanje tropoznih fotografij na podlagi opisa, ko so bile fotografije še shranjene v t. i. bobnu za hrambo fotografij.
Programsko orodje, ki ga trenutno uporablja policija, torej ni namenjeno samodejnemu prepoznavanju serije fotografij (npr. mimoidočih, množice na nogometni tekmi …) in ni povezano z zunanjimi viri za zajemanje takšnih fotografij ali videoposnetkov (npr. javne/situacijske kamere, kamere na cestnem omrežju, kamere na bankomatih, družbena omrežja …). Za ta namen policija uporablja programsko opremo oziroma spletni servis za primerjavo fotorobota oziroma fotografij, ki ga je razvilo podjetje CENT SI d.o.o. iz Celja, v informacijski sistem policije pa je bilo implementirano s pomočjo lastnih IT-strokovnjakov.
Sicer pa z omenjenim podjetjem nismo bili v stiku, niti ga oni niso želeli vzpostaviti. Prav tako policija trenutno ne predvideva širjenja ureditve obstoječega sistema prepoznave obrazov oziroma ne predvidevamo uvedbe sistema, ki bi omogočal serijske prepoznave obrazov.«
V podjetju so pred časom zanikali, da načrtujejo hitro mednarodno širjenje, in zatrdili, da so osredotočeni na ZDA in Kanado, a seznam strank podjetja kaže drugače. Razširili naj bi se še v najmanj 26 držav ter se povezali z varnostnimi agencijami in drugimi vladnimi telesi, med njimi policijami v Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Irski, Italiji, Latviji, Litvi, na Malti, v Nizozemski, Norveški, Portugalski, Srbiji, Španiji, Švedski, Švici, Veliki Britaniji in tudi Sloveniji.
Cenovno dostopna storitevClearview AI naj bi imel več kot tri milijarde podob, vzetih s spletnih omrežij in z na milijone spletnih strani. Ameriška policija že nekaj časa uporablja njegove storitve. Policija v Atlanti je tako lani plačala 6000 dolarjev za tri licence, policija v manjšem kraju v zvezni državi Pensilvanija pa 1000 dolarjev za eno licenco. Chicaška policija je za dvoletni dostop za 30 ljudi do baze plačala nekaj manj kot 50.000 dolarjev. Gre torej za razmeroma majhne zneske.
Pojasnilo glede obrazne prepoznave v Sloveniji je podala slovenska policija in ga objavljamo v celoti:
»Uvodoma je treba pojasniti, da policija ne uporablja sistema obrazne prepoznave, ki bi omogočal samodejno prepoznavo obrazov oziroma identifikacijo oseb na fotografijah, ki bi se uporabljala serijsko, npr. iz videonadzornih sistemov, nameščenih na javnih mestih (npr. letališča, mimoidoči na pločniku, udeleženci nogometne tekme …).
Policija uporablja programski pripomoček, ki s pomočjo biometričnih značilnosti primerja osebo na fotorobotu ali sporni fotografiji (npr. fotografija storilca pri vlomu …) s fotografijami, ki jih ima policija shranjene. Opisani sistem je v bistvu nadomestek za klasično ročno iskanje tropoznih fotografij na podlagi opisa, ko so bile fotografije še shranjene v t. i. bobnu za hrambo fotografij.
Programsko orodje, ki ga trenutno uporablja policija, torej ni namenjeno samodejnemu prepoznavanju serije fotografij (npr. mimoidočih, množice na nogometni tekmi …) in ni povezano z zunanjimi viri za zajemanje takšnih fotografij ali videoposnetkov (npr. javne/situacijske kamere, kamere na cestnem omrežju, kamere na bankomatih, družbena omrežja …). Za ta namen policija uporablja programsko opremo oziroma spletni servis za primerjavo fotorobota oziroma fotografij, ki ga je razvilo podjetje CENT SI d.o.o. iz Celja, v informacijski sistem policije pa je bilo implementirano s pomočjo lastnih IT-strokovnjakov.
Sicer pa z omenjenim podjetjem nismo bili v stiku, niti ga oni niso želeli vzpostaviti. Prav tako policija trenutno ne predvideva širjenja ureditve obstoječega sistema prepoznave obrazov oziroma ne predvidevamo uvedbe sistema, ki bi omogočal serijske prepoznave obrazov.«