AVTORSKE PRAVICE DELIJO EU
Naši evroposlanci podlegli interesom Facebooka in Googla
Danes je na tnalu usoda predloga nove direktive EU o avtorskih pravicah. Dolgočasno? Nikakor! Eni pravijo, da gre za konec svobode interneta, drugi pa, da je treba je ustaviti pogoltnost Googla in Facebooka. Razkrivamo, kako se bodo odločili naši evroposlanci.
Odpri galerijo
Bogovič (desno) je edini od naših evroposlancev, ki podpira novo direktivo. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA, BRUSELJ – Danes bodo evropski poslanci odločali o usodi zdajšnjega predloga nove direktive EU, ki ureja področje avtorskih pravic. Za glasovanje o direktivi je še prezgodaj – zdaj se odloča le o tem, ali je zdajšnji predlog dovolj dober, da gre v nadaljnje usklajevanje med poslanci, komisijo in Svetom EU.
Marsikdo utegne zamahniti z roko in novico odpraviti s tem, da gre še za en dolgočasen paket zakonodaje iz Bruslja. A hudič je v podrobnostih, ki bodo vplivale na prav vsakega državljana: predlog direktive namreč zaostruje pogoje, po katerih lahko spletne strani reproducirajo avtorske vsebine drugih, uvaja nadomestila za tako početje in regulira trg.
Mark Zuckerberg, bi ukradel sendvič? Ne? Zakaj potem kradeš tuja avtorska dela?
Če je dandanes vsakomur jasno, da sendviča v Mercatorju ne smeš pojesti, ne da bi ga plačal, ali da je nelegalni prenos novega albuma Jana Plestenjaka z interneta kraja avtorskih pravic, pa enako ne velja za avtorske vsebine na spletu, katerih varovanja ne regulira nihče. Na področju kraje vsebin prednjačita veliki brat Google in vse bolj zlovešči Facebook, ki na svojih platformah prikazujeta različne avtorske vsebine založnikov, a za to novinarjem, ki so jih napisali, ne dasta niti centa. Nasprotno, s prikazovanjem tujih vsebin se mastita na račun prodaje lastnega oglasnega prostora, založnikom pa puščata le drobtinice.
Po drugi strani nasprotniki urejanja trga, ki jih, vsaj nekatere, izdatno finančno podpirata Facebook in Google, opozarjajo, da bi ureditev divjega zahoda avtorskih pravic na spletu pomenila cenzuro, uvedbo filtrov po zgledu kitajske komunistične partije in konec svobodnega izražanja mnenj. Večino teh očitkov so predlagatelji direktive že ovrgli kot nesmiselne: ključni podatek je, da direktiva velja samo za podjetja, ki se mastijo na račun tujih avtorskih del, in ne za posameznike ali blogerje. A očitki se še vedno pojavljajo v javnosti.
Zato so novo direktivo, ki da gre v pravo smer, podprli tudi slovenski založniki tiskanih in digitalnih medijev, med njimi časopisna hiša Delo. »Ustvarjanje kakovostnih vsebin obremenjujeta predvsem nelojalna konkurenca in dejstvo, da ko se te pojavijo na spletu, postanejo prosto dostopne, brez ustrezne zaščite pravic njihovih avtorjev«, je pojasnila direktorica Dela Nataša Luša (več v članku Bitka za milijarde v digitalnem svetu).
Slovenski evroposlanci so za ohranitev divjega zahoda: podlegli so interesom Googla in Facebooka
Dan pred glasovanjem smo se obrnili na slovenske evroposlance in jih vprašali, kako bodo glasovali. Kot smo ugotovili, so vsi naši evroposlanci, razen enega, proti zdajšnjemu predlogu direktive in želijo postopek ustaviti. To je, kakopak, voda na mlin interesom Googla in Facebooka, ki si želita ohranitve zdajšnjih neurejenih razmer, saj jima omogočajo mastenje z milijardami evrov letno.
Edina izjema med slovenskimi evroposlanci je Franc Bogovič, ki je opozoril na nesmisel početja nasprotnikov direktive: »Po številnih informacijah, ki jih prejemamo v Evropski parlament, za kampanjo /proti/ finančno stojijo združenja, katerih člani so med drugim in predvsem tudi ameriške tehnološke multinacionalke, kot so Google, Facebook, Amazon. /.../ Nekateri slovenski evroposlanski kolegi, ki imajo sicer velikokrat kaj povedati proti multinacionalkam, sodelujejo pri tej farsi. /.../ Tisti, ki danes kričijo 'Ustavite Google, ustavite Facebook', se očitno ne zavedajo, da so njihovi napori ravno voda na mlin slednjim in da so, morda res povsem nevede, celo njihovo orodje za doseganje cilja ameriških spletnih gigantov.«
Spodaj objavljamo odgovore naših evroposlancev v izvirniku (opomba: na odgovor Peterleta še čakamo).
Marsikdo utegne zamahniti z roko in novico odpraviti s tem, da gre še za en dolgočasen paket zakonodaje iz Bruslja. A hudič je v podrobnostih, ki bodo vplivale na prav vsakega državljana: predlog direktive namreč zaostruje pogoje, po katerih lahko spletne strani reproducirajo avtorske vsebine drugih, uvaja nadomestila za tako početje in regulira trg.
Mark Zuckerberg, bi ukradel sendvič? Ne? Zakaj potem kradeš tuja avtorska dela?
Če je dandanes vsakomur jasno, da sendviča v Mercatorju ne smeš pojesti, ne da bi ga plačal, ali da je nelegalni prenos novega albuma Jana Plestenjaka z interneta kraja avtorskih pravic, pa enako ne velja za avtorske vsebine na spletu, katerih varovanja ne regulira nihče. Na področju kraje vsebin prednjačita veliki brat Google in vse bolj zlovešči Facebook, ki na svojih platformah prikazujeta različne avtorske vsebine založnikov, a za to novinarjem, ki so jih napisali, ne dasta niti centa. Nasprotno, s prikazovanjem tujih vsebin se mastita na račun prodaje lastnega oglasnega prostora, založnikom pa puščata le drobtinice.
Po drugi strani nasprotniki urejanja trga, ki jih, vsaj nekatere, izdatno finančno podpirata Facebook in Google, opozarjajo, da bi ureditev divjega zahoda avtorskih pravic na spletu pomenila cenzuro, uvedbo filtrov po zgledu kitajske komunistične partije in konec svobodnega izražanja mnenj. Večino teh očitkov so predlagatelji direktive že ovrgli kot nesmiselne: ključni podatek je, da direktiva velja samo za podjetja, ki se mastijo na račun tujih avtorskih del, in ne za posameznike ali blogerje. A očitki se še vedno pojavljajo v javnosti.
Tisti, ki danes kričijo »Ustavite Google, ustavite Facebook«, se očitno ne zavedajo, da so njihovi napori ravno voda na mlin slednjim in da so, morda res povsem nevede, celo njihovo orodje za doseganje cilja ameriških spletnih gigantov (F. Bogovič)
Zato so novo direktivo, ki da gre v pravo smer, podprli tudi slovenski založniki tiskanih in digitalnih medijev, med njimi časopisna hiša Delo. »Ustvarjanje kakovostnih vsebin obremenjujeta predvsem nelojalna konkurenca in dejstvo, da ko se te pojavijo na spletu, postanejo prosto dostopne, brez ustrezne zaščite pravic njihovih avtorjev«, je pojasnila direktorica Dela Nataša Luša (več v članku Bitka za milijarde v digitalnem svetu).
Slovenski evroposlanci so za ohranitev divjega zahoda: podlegli so interesom Googla in Facebooka
Dan pred glasovanjem smo se obrnili na slovenske evroposlance in jih vprašali, kako bodo glasovali. Kot smo ugotovili, so vsi naši evroposlanci, razen enega, proti zdajšnjemu predlogu direktive in želijo postopek ustaviti. To je, kakopak, voda na mlin interesom Googla in Facebooka, ki si želita ohranitve zdajšnjih neurejenih razmer, saj jima omogočajo mastenje z milijardami evrov letno.
Edina izjema med slovenskimi evroposlanci je Franc Bogovič, ki je opozoril na nesmisel početja nasprotnikov direktive: »Po številnih informacijah, ki jih prejemamo v Evropski parlament, za kampanjo /proti/ finančno stojijo združenja, katerih člani so med drugim in predvsem tudi ameriške tehnološke multinacionalke, kot so Google, Facebook, Amazon. /.../ Nekateri slovenski evroposlanski kolegi, ki imajo sicer velikokrat kaj povedati proti multinacionalkam, sodelujejo pri tej farsi. /.../ Tisti, ki danes kričijo 'Ustavite Google, ustavite Facebook', se očitno ne zavedajo, da so njihovi napori ravno voda na mlin slednjim in da so, morda res povsem nevede, celo njihovo orodje za doseganje cilja ameriških spletnih gigantov.«
Spodaj objavljamo odgovore naših evroposlancev v izvirniku (opomba: na odgovor Peterleta še čakamo).
