POSTOJNSKA JAMA
Naši netopirji ne pijejo krvi
V drugi najdaljši slovenski turistični jami, ki se širi v štirih nadstropjih, si lahko med drugimi ogledate kar šest ogroženih vrst netopirjev.
Odpri galerijo
Predjamski grad zaživi v vsej veličini v večernih urah. Fotografije: arhiv Postojnske jame
Leteče miši, ki prihajajo iz pekla, pijejo kri in se zapletajo v lase … To so zgodbe in miti o netopirjih, ki jim še danes verjame velika večina. A mali sesalci, ki so si za svoje domovanje izbrali tudi Jamo pod gradom v Parku Postojnska jama, so v resnici veliko bolj gostoljubni.
Po večmesečnem zimskem spanju, ko je vhod v Jamo strogo zaprt, lahko končno vstopite v domovanje in od blizu spoznate ljubitelje nočnega življenja. V Jami pod Predjamskim gradom po zadnjem monitoringu živi namreč kar 14 vrst netopirjev. Med najbolj zanimivimi je prav gotovo mali podkovnjak, ki tehta komaj toliko kot list papirja.
Leto 2018 je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev razglasilo za leto malega podkovnjaka. Gre za najmanjšega iz družine podkovnjakov in enega najlažjih netopirjev na svetu. V poletnih mesecih ga boste kmalu po sončnem zahodu lahko opazili po izletavanju nad Predjamskim gradom, pri obisku Jame pa ga boste našli visečega na stropu z izrazito značilnim potlačenim noskom, trikotnimi zašiljenimi ušesi in širokimi, izrazito kratkimi prhutmi, s katerimi med visenjem s stropa ovije svoje telo. Ima 4,5 cm dolg trup, 3 cm dolg rep, razpon prhuti pa meri do 20 cm. Hrani se z nočnimi metulji in drugimi letečimi žuželkami, zanimiv pa je tudi njegov način sporazumevanja z odmevom.
»V drugi najdaljši slovenski turistični jami, ki se širi v štirih nadstropjih, si lahko med drugimi ogledate kar šest ogroženih vrst netopirjev. Poleg navadnega, dolgonogega, širokouhega in dolgokrilega netopirja sta na rdečem seznamu tudi veliki in mali podkovnjak. Kljub temu lahko z veseljem sporočimo, da populacija malega podkovnjaka enakomerno raste.
Letos smo jih našteli 368, kar je v primerjavi s štetjem pred osmimi leti kar dvakrat več. Kot zagotavlja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) k nizki smrtnosti največ pripomorejo ugodne razmere, ki v Jami pod gradom nedvomno so. Pri nas smo zelo dosledni tudi pri ohranjanju miru v jami, saj netopirjev med spanjem ne vznemirjamo,« so sporočili iz Parka Postojnska jama. Na CKKF pravijo, da niti v Sloveniji niti v Evropi ne najdemo netopirjev, ki bi se hranili s krvjo. Zato je strah ob obisku Jame pod Predjamskim gradom odveč.
Skrivnostni vhod napoveduje izjemno doživetje v Jami pod gradom.
Po večmesečnem zimskem spanju, ko je vhod v Jamo strogo zaprt, lahko končno vstopite v domovanje in od blizu spoznate ljubitelje nočnega življenja. V Jami pod Predjamskim gradom po zadnjem monitoringu živi namreč kar 14 vrst netopirjev. Med najbolj zanimivimi je prav gotovo mali podkovnjak, ki tehta komaj toliko kot list papirja.
V Jami pod Predjamskim gradom živi kar 14 vrst netopirjev.
Leto 2018 je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev razglasilo za leto malega podkovnjaka. Gre za najmanjšega iz družine podkovnjakov in enega najlažjih netopirjev na svetu. V poletnih mesecih ga boste kmalu po sončnem zahodu lahko opazili po izletavanju nad Predjamskim gradom, pri obisku Jame pa ga boste našli visečega na stropu z izrazito značilnim potlačenim noskom, trikotnimi zašiljenimi ušesi in širokimi, izrazito kratkimi prhutmi, s katerimi med visenjem s stropa ovije svoje telo. Ima 4,5 cm dolg trup, 3 cm dolg rep, razpon prhuti pa meri do 20 cm. Hrani se z nočnimi metulji in drugimi letečimi žuželkami, zanimiv pa je tudi njegov način sporazumevanja z odmevom.
Mali podkovnjak spada med najbolj ogrožene vrste netopirjev pri nas.
»V drugi najdaljši slovenski turistični jami, ki se širi v štirih nadstropjih, si lahko med drugimi ogledate kar šest ogroženih vrst netopirjev. Poleg navadnega, dolgonogega, širokouhega in dolgokrilega netopirja sta na rdečem seznamu tudi veliki in mali podkovnjak. Kljub temu lahko z veseljem sporočimo, da populacija malega podkovnjaka enakomerno raste.
Manj znana Jama pod Predjamskim gradom
Letos smo jih našteli 368, kar je v primerjavi s štetjem pred osmimi leti kar dvakrat več. Kot zagotavlja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) k nizki smrtnosti največ pripomorejo ugodne razmere, ki v Jami pod gradom nedvomno so. Pri nas smo zelo dosledni tudi pri ohranjanju miru v jami, saj netopirjev med spanjem ne vznemirjamo,« so sporočili iz Parka Postojnska jama. Na CKKF pravijo, da niti v Sloveniji niti v Evropi ne najdemo netopirjev, ki bi se hranili s krvjo. Zato je strah ob obisku Jame pod Predjamskim gradom odveč.
