Naši olimpijci so prišli domov (FOTO)

Večstoglava množica je včeraj zvečer prišla bučno pozdravit naše olimpijce. Morda jih je bilo res nekaj manj, a svoje je naredil tudi čas dopustov. Letošnje poletje je bilo namreč nabito z največjimi športnimi dogodki, na katerih so imeli še kako vidno mesto tudi slovenski predstavniki. Na olimpijskih igrah v Parizu ni bilo nič drugače. Številni, predvsem pa njihovi domači, so že komaj čakali na svoje olimpijske junake.

Sprejem, potem stejk

A najprej so morali v hudi pripeki pred novinarsko srenjo, ki jih je pričakala pred Železniškim muzejem. Lepo je bilo videti prijateljske objeme odličnih športnic in športnikov, lepo je bilo videti rokometašico Ano Gros, ki je stekla do Janje Garnbret in ji povedala, kako je navijala in stiskala pesti zanjo. Prisrčno je bilo tudi snidenje Neže Klančar z vsemi tremi slovenskimi dobitniki medalj. Najbolj igriva med njimi je bila razumljivo naša zlata judoistka Andreja Leški, ki je svoje nastope zaključila že pred dvema tednoma.

Andreja Leški, Janja Garnbret in Toni Vodišek so primerjali lesk svojih odličij.

»Res je minilo že kar nekaj dni od takrat. A še vedno je nešteto stvari, ki me še vedno spomnijo na trenutek, ko sem v finalu premagala Mehičanko in osvojilo zlato odličje.« Izvedeli smo, da zaradi več kot tedenskega zamika sploh ni mogla pogledati vseh svojih izjemnih borb, da pa ji takšen sprejem, ki je sledil, ogromno pomeni, »toliko pozitivnih vibracij občutim,« je dejala, te pa so bile zanje v zadnjem času domala nebeške. Še kako je vesela tudi ponovnega druženja s celotno olimpijsko ekipo, s katero se zaradi vseh mogočih obveznosti le malokrat vidijo.

Janja Garnbret in naš srebrni kajtar Toni Vodišek sta jo v tistem vabila pred fotografske objektive. Zlata plezalka si bo najprej vzela krajši dopust, če bo kaj plezala, le po skali.

Tina Šutej se je podpisala na steno naših pariških olimpijcev.

»Moram povedati, da sem še vedno precej utrujena, nisem se še dobro naspala, mi je pa, to zdaj še bolje vidim, v resnično veliko čast, da sem ubranila olimpijski naslov, saj vem, kako težko je to.« Vedela je, da je morda v formi svojega življenja, vse je dala od sebe, šla sproščeno v steno, psihični napor pa je bil vseeno izjemen. Marsikdo mu ne bi bil kos. Janja Garnbret mu je bila. »Še vedno se me drži adrenalin. Sprostila se bom šele čez nekaj dni in tedaj dojela, kaj se je res dogajalo. Ne, bremena pa ne čutim več.«

Nekaterim se je odličje žal povsem za malo izmuznilo.

Tudi Vodišek je že komaj odšteval sekunde do prihoda na domačo Obalo, med najbližje, prijatelje in tiste, ki so mu pomagali, kot sam pravi, skoraj do olimpijskega vrha. »Res je, v zadnjih štirih dneh sem spal mogoče osem ur, kaj pa vem, še sam se ne zavedam, kaj vse smo dosegli. Zdaj vidim, da se je splačalo.« Upa, da se bo s pomočjo njegovega uspeha še več ljudi ukvarjalo z jadranjem. »Veste, samo plažo potrebuješ, morje in dober veter, nič drugega!« Sledil je še sprejem pri predsednici države Nataši Pirc Musar, na Kongresnem trgu pred navijači, nakar je odbrzel v okolje, ki ga najbolje pozna. Obljubil je, da bo svojim pristašem pripravil tisto, kar ima najraje, okusne stejke!