Naši telovadci so bili jugoslovanske baletke (FOTO)
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi so v leto 2025 vstopili športno-kulturno. Ob 150. obletnici rojstva dr. Viktorja Murnika, očeta telesne kulture, je muzej v sodelovanju s fakulteto za šport pripravil razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik. Na ogled bo do 5. maja.
»Dr. Viktor Murnik (1874–1964) je bil slovenski telovadec, vaditelj, pravnik, publicist in raziskovalec, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture, je tudi prvi znanstvenik na tem področju,« so sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije.
»Že v gimnaziji je ustanovil svojo telovadno vrsto in z njo dvakrat javno nastopil. Rodil se je v premožni družini, po maturi je služil vojaški rok in nato študiral pravo v Gradcu, tam je leta 1898 tudi doktoriral. Kot pravnik je delal na Trgovski in obrtni zbornici, kjer je bil glavni tajnik in pobudnik ustanovitve Trgovske akademije ter Ljubljanskega velesejma. Leta 1896 je postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol in ustanovil je prvi moški ter ženski vaditeljski zbor. Leta 1904 je prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje, čez tri leta pa vključil Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. Leta 1922 je organiziral prvo svetovno prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci, Leon Štukelj, Peter Šumi, Josip Primožič in drugi. Murnika z razlogom imenujemo oče slovenske telesne kulture.«
1904. je prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje.
Rekli so mu Ata
V NMS odgovarjajo tudi na vprašanje, zakaj se je Murnika prijel vzdevek Ata. »Dr. Viktor Murnik se je rodil konec druge polovice 19. stoletja v družini, ki je bila med najpomembnejšimi v Sloveniji. Pri sporazumevanju z drugimi je vedno ohranjal spoštljiv odnos do sogovornika, čeprav se z njim ni strinjal. Morda ga najbolje opiše dogodek, kako je dobil vzdevek Ata. Na pripravah za svetovno prvenstvo 1909 (drugo, na katerem smo tekmovali Slovenci) si je močno prizadeval, da bi ekipa izboljšala uspeh s predhodnega prvenstva. Na bradlji telovadcem ni in ni šlo, Murnik je bil slabe volje in jih je dodatno priganjal. Potem ko je Murnik končal vadbo s 'Pozor, zdravo!' je iz vrste stopil Anton Thaler in rekel: 'Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?' Vsi so butnili v smeh, Murnikovo lice se je prijazno razlezlo v nasmeh in vse je preplavila dobra volja,« je povedal soavtor razstave dr. Ivan Čuk s fakultete za šport.
Največje uspehe je dosegel kot trener Miroslava Cerarja.
V NMS se lahko pohvalijo, da imajo bogate športne zbirke, tudi olimpionikov. Mag. Jože Podpečnik, vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost NMS, pravi, da med drugim hranijo športno zbirko Borisa Gregorke, uspešnega telovadca Ljubljanskega sokola, ki je vadil pod dr. Murnikom: »Leta 1928 je bil član jugoslovanske telovadne reprezentance, ki je osvojila bronasto olimpijsko medaljo, nastopil je tudi na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Največje uspehe pa je dosegel kot trener Miroslava Cerarja. In prav leta 2022 sva s kustosinjo Renny Rovšnik popisala Cerarjevo športno zbirko. Obsežen arhiv ter zbirko številnih športnih in osebnih predmetov bomo verjetno letos tudi uradno prevzeli. Govorimo o okoli 2500 predmetih. Leta 2019 smo prevzeli športno zbirko dr. Viktorja Murnika, ki jo bomo oktobra predstavili na razstavi na Metelkovi. Leta 1928 je vodil jugoslovansko telovadno reprezentanco na olimpijske igre v Amsterdam.«
Sodelovanje s Hinkom Smrekarjem
Renny Rovšnik, vodja projekta in soavtorica razstave: »Sokoli so že od svojih začetkov razumeli, da je telesna kultura neločljivo povezana z narodno identiteto in kulturo. Sodelovanje Murnika s Hinkom Smrekarjem pri knjigi Sistem brata Krpana je bilo v skladu s to vizijo, saj so Smrekarjeve humoristične risbe na zanimiv način predstavile kompleksne ideje o telesni kulturi in družbi. Omenjena knjiga je bila tako več kot le priročnik za telesno vadbo. Bila je tudi družbeno-kulturni komentar, ki je humorno opozarjal na pomen celostnega telesnega in duhovnega razvoja posameznika.«
Bradljo na vlak!
Jugoslovanska telovadna odprava je na olimpijske igre v Amsterdam peljala celo bradljo, na kateri so vadili v Ljubljani. Zakaj so se tako odločili? Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 telovadci niso bili zadovoljni z bradljo, na kateri so tekmovali, zato so sklenili, da bodo na poletnih olimpijskih igrah, ki so potekale na Nizozemskem, tekmovali kar na svoji. V Ljubljani so jo naložili na brzovlak in z njo prek Nemčije odpotovali na Nizozemsko. Nedaleč od nizozemske meje so prav zaradi olimpijske reprezentance ustavili vlak.
»Še danes mi je nerazumljivo, kako je bilo mogoče v eni sami minuti prestopiti z vso osebno prtljago in povrhu še z natovorjeno bradljo na drugi vlak. Domnevam, da je dogovorjena minuta veljala le za raztovarjanje bradlje, za prestop na drugi vlak, ki je stal v naši bližini, pa smo imeli več časa,« je v svojih spominih Mojih sedem svetovnih tekmovanj zapisal Leon Štukelj, prvi slovenski olimpijski prvak.
Murnik si je tedaj za prosto sestavo vrste zamislil 12-minutni telovadni ples. Na tekmovališču jih je na klavirju spremljal pianist Marjan Lipovšek. Po Štukljevih besedah je ta virtuozni nastop gledalce na tribuni naravnost omamil, in ko je utihnil poslednji udarec na klavirju, so nekaj trenutkov še mirovali, kot da bi čakali na nadaljevanje teh strumnih, vrtoglavih gibov in obračanj. Amsterdamski časopisi so telovadce označili za jugoslovanske baletke. Napor se je izplačal, saj je Josip Primožič na bradlji tedaj osvojil srebrno olimpijsko odličje.
Dr. Viktor Murnik velja za prvega slovenskega vaditelja, pod katerim so slovenski tekmovalci moštveno osvojili svetovna in olimpijska odličja. Med letoma 1907 in 1936 je pripravljal in vodil številne telovadne vrste na olimpijskih igrah, tekmah svetovnih in mednarodnih tekmovanj.
12 minut jih je na klavirju spremljal pianist Lipovšek.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
