Naši zdravniki so malo Brino obsodili na voziček, sledil je čudež

Se spominjate ljubke Brine Slivniker iz Vaš pri Medvodah, za katero smo lani zbirali denar s pomočjo Krambergerjevega sklada? Zbrali ste kar 4000 evrov! Z vašo pomočjo so starši osemletnici lahko kupili opornice (gre za posebno plastično držalo za nogice) in zgodil se je mali čudež. V teh dneh je deklica, ki so ji naši zdravniki pred štirimi leti napovedovali, da bo za vedno obsojena na voziček, shodila!


Brina je živahna, sončna deklica, ki ima kljub motnji, cerebralni paralizi, neverjetno voljo in energijo. Nasmeh na njenih ustih redko zbledi in tudi ob našem prihodu nas je pričakala vsa dobrovoljna. »Poglejte,« nas je povabila in pokazala velikanski napredek, ki ga je naredila od našega zadnjega srečanja junija lani – z le dvema palicama je prehodila skoraj cel dnevni prostor! Da bo kdaj hodila na ta način, se je še lani, ko smo bili na obisku, zdelo kot neverjetne sanje. Družina je prav na dan našega srečanja končala karanteno po bivanju v Ameriki, kamor deklico vsako leto odpeljejo na pregled in terapije. V Ameriki je leta 2016 prestala tri operacije, živčevja in tetiv ter tisto, ki je poskrbela, da se njene nogice ne križajo več. Operiral jo je priznani kirurg Tae Sung Park.

Saga z opornicami

Lani je družina pri Brinini razvojni zdravnici izvedela za opornice, ki se dobijo v Nemčiji in bi bile za dekličino zdravje najboljše. Nemudoma so šli v akcijo in poskušali, tudi z vašo pomočjo, dragi bralci, zbrati 7000 evrov, kolikor stanejo. Zbrali so že nekaj denarja, ko jih je zaustavil klic z ZZZS.


»Potem ko je bil objavljen članek v Slovenskih novicah, so nas poklicali z ZZZS in želeli vedeti, zakaj teh opornic ne vzamemo prek zdravstvenega zavarovanja. Povedali smo jim, da ne vemo, kaj je vzrok, da nam jih ne dajo. Zagotovili so nam, da bodo za opornice plačali oni, in nam dejali, naj zbrani denar raje porabimo za Brinine terapije. Na svoje stroške smo odpotovali v Nemčijo na pregled, prevedli vse dokumente, ki smo jih dobili, in vložili prošnjo za opornice na ZZZS. Septembra pa smo izvedeli, da lahko dobimo le opornice za 500 evrov, ki za Brinino stanje niso primerne,« razočarano pove. Na Soči opornic, ki so gibljive in zato bolj prilagojene, niso odobrili. »Tik preden smo šli, sem dobila odločbo, da ni upravičena do njih,« pravi mama Špela. Kakšno kalvarijo je družina pretrpela zaradi slovenskih birokratskih mlinov, ki navsezadnje niti niso imeli obljubljenega, si ni težko predstavljati.


»V bistvu je bila Brina zaradi vsega tega od septembra brez opornic. Te smo nato kupili v Ameriki. To se pravi, da jih ni mogla uporabljati več kot pol leta. To pa je zanjo življenjskega pomena. Če bi vedeli, da bo tako, in nam ne bi obljubljali, da bo opornice dobila na napotnico, bi šli že sami takoj v nabavo. Tako pa smo čakali,« pravi Luka in dodaja, da družina s pomočjo donacij in sama vloži v dekličino zdravje do 30.000 evrov na leto in da opornic, ki niso primerne zanjo in njeno zdravje kvečjemu uničujejo, resnično niso želeli. Tako so v Ameriki, kjer so bili kot vsako leto od Brinine prve operacije tudi letos naročeni, kupili še opornice.

Nepričakovan napredek

Na drugi strani velike luže je Brina poskrbela za presenečenje, ki ga v resnici ni nihče pričakoval. Do odhoda je vedno hodila s posebno hoduljo na kolesih, nikoli pa ni uporabljala palic. »Trudila se je s točkovnimi berglicami, takšnimi s tremi čepki na koncih, a ni šlo,« ga dopolni Špela. Potem je borka v Ameriki nekega dne rekla mami, naj ji poda palice. »Sama je začela! Prej je imela ves čas v sebi strah. Padla bom, ne izpusti me, padla bom, je govorila. Potem pa je nenadoma vstala. Jaz sem se ravno pogovarjala s sosedo. In je shodila!« se spominja Špela. »Tako presenečeni smo bili, da je nismo niti posneli na telefon,« je presrečen Luka, ki pravi, da bo treba hojo seveda še izpiliti, a da je to znak, da je vse, kar počnejo za deklico zadnja štiri leta, zares dobro. Z napredkom je presenetila celo svojega ameriškega zdravnika, dr. Parka. Družina je dobila dodaten zagon, da vztraja pri zdravljenju, tako kot si ga je zastavila, in že marca 2021 se znova odpravljajo čez lužo. »Že na začetku smo si rekli, da bomo hodili toliko časa, dokler bomo finančno sposobni. In dokler bo delovalo,« pravi Špela, ki ji ni žal, da so hčerki, tudi s pomočjo donatorjev, omogočili drage operacije in terapije. »Ravno danes je podarila svojo staro hoduljo fantku s cerebralno paralizo. Ta je bil operiran pri nas. Njegova mama mi je zaupala, da je zelo razočarana. Vse je na njenih plečih. Programa rehabilitacije za otroke s cerebralno paralizo v Sloveniji ni,« poudarja. »Zavedam se, da Brina ne bo nikoli povsem enakovredna, vendar je naše družinsko poslanstvo, da ji pomagamo po svojih močeh,« sklene pripoved. Medtem ko smo klepetali z njenimi starši, je Brina za domačo kuhinjsko mizo ustvarila risbico in kuverto. »To je za vas,« jo je podarila nam in vam, ki ste ji v njenem pogumnem in neutrudnem boju za zdravje priskočili na pomoč.