Naši zvončki so evropski zaklad (FOTO)

Narava se počasi prebuja in prav navadni mali zvončki so tisti, ki prvi še izpod snega pokukajo na plan. Vsi jih prav željno pričakujemo in se jih zelo razveselimo, malo manj pa vemo o njihovih posebnostih in skrivnostih. Skoraj vso Slovenijo pobelijo s svojimi nežnimi cvetovi in celo glavno mesto se ponaša z njimi – konec tedna so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani izpeljali že 8. festival zvončkov.

Navadni mali zvonček ali bolj znan kot samo zvonček je eden izmed znanilcev pomladi. »Uvrščamo ga v družino narcisovk,« razlagajo v Botaničnem vrtu. »Ime je dobil po obliki cveta, ki spominja na zvonček. Cvet je sestavljen iz treh belih zunanjih cvetnih listov in treh krajših notranjih cvetnih listov. Zeleni del cveta je plodnica s semensko zasnovo, iz katere se ob oploditvi razvije plod s semeni. Pravi zeleni listi so pritlični – izraščajo iz dna. Njegov podzemni del je čebulica. Mali zvonček je v naravi zaščiten in je na seznamu zavarovanih vrst. Prepovedano je nabiranje podzemnih delov in semen rastlin. Ker pa zvončki samo v vodi ne uspevajo dobro, jih raje opazujte v naravi.«

Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili Jožetu Bavconu.

V Botaničnem vrtu proučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici. Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju jih seveda zanima različna zelena obarvanost, ki je prisotna na belih cvetnih listih. Poleg tega bi radi ugotovili, kako se te različne lise in proge pojavljajo v cvetovih. Ko tak primerek najdejo v naravi, ga prinesejo v zbirko. Nato proučujejo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma nadaljnjem razmnoževanju. Zanima jih še, ali se te lastnosti prenesejo tudi na njegov klone. Če je odgovor pozitiven, potem lahko govorijo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujejo tudi vpliv okolja na cvet.

Poljane so fotogenične.

Zelene trate botaničnega vrta so že pobeljene, sicer pa se bodo zvončki v prihodnjih dneh še razcveteli. Z dr. Jožetom Bavconom, direktorjem botaničnega vrta, smo vstopili med lično urejene gredice, kjer je pod ustrezno zaščito nešteto zvončkov v lončkih. »V gojitvenem delu vrta smo pred tremi leti uredili povsem novo infrastrukturo za zvončke in druge čebulnice,« je povedal Bavcon. »Res jih imamo veliko, saj bi lahko našteli okoli 8000 različnih tipov zvončkov z vseh koncev Slovenije. Naredili smo jim ustrezno zaščito, čeprav zvončki ne potrebujejo nobene posebne zaščite, saj v naravi ščitijo sami sebe. Lahko bi rekel, da ni zadeve, ki bi poškodovala zvončke. Tudi če je veliko snega, se jih tretjina ponovno dvigne, ko sneg skopni. Ker pa jih tu gojimo, je zaželeno, da jih z ustrezno zaščito lahko opazujemo dlje. Tu jim podaljšamo vegetacijsko dobo. To je zares velika pridobitev v našem raziskovalnem delu, hkrati pa smo uredili zalivalni sistem.«

V botaničnem vrtu so idealne razmere.

Veliko pozornosti posvečajo povsem uporabnim zadevam, saj razmišljajo, kako priti do novih sort zvončkov, ki so zanimive za zbiralce. »Kraljevo združenje za čebulnice iz Nizozemske nam je že leta 2013 priznalo 50 ali 60 različnih oblik zvončkov, ki smo jih opisali kot nove sorte,« poudarja Bavcon. »Za nas kot deželo zvončkov je zanimivo, da bi bila lahko ta nežna rožica turistično zanimiva. Na to pozabljamo. Za vso Evropo severno od Pariza so zvončki izjemni zakladi, ki bi jih lahko hodili k nam opazovat. Mi smo dežela velike biodiverzitete, ki bi jo morali vključiti v naše turistične, etnološke in kulturne programe. Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa jih najdemo nekje do Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti umetno nasajeni.«

Hranijo več nenavadnih primerkov.

Verjetno biologi še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. »Ugotoviti želimo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta, kar ga sicer polepša,« pove dr. Blanka Ravnjak, biologinja in raziskovalka v ljubljanskem botaničnem vrtu. »Do zdaj nam je uspelo ugotoviti, da taki zvončki rastejo ob rekah, to pa poskušamo z dodatnimi okoljskimi raziskavami še potrditi. Uspelo nam je vzgojiti nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček z imenom ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili pa smo že njegove potomce.«

V zbirki je približno 8000 zvončkov.

In kakšen je naš odnos do zvončkov? »Veseli smo, da se odnos do zvončkov spreminja,« pravi dr. Jože Bavcon. »Ko smo se okrog leta 2000 začeli resneje ukvarjati z njimi, so nekateri zmajevali z glavo, češ da se to ne izplača. Toda izkazalo se je, da smo v svetu postali znani prav po zvončkih. Naše sorte so cenjene, saj jih lahko prodamo za nekaj sto evrov za eno čebulico. Še vedno prihajajo iz Nizozemske in Anglije naročila, čeprav je ponudnikov zvončkov kar več. Med njihovimi ljubitelji je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti veliko denarja. Pred leti je zbiratelj za enega plačal kar 1390 funtov. Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta. Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, take redke primerke pa si želijo imeti doma na svojem vrtu.« 

Razlikujejo se po obliki in barvnih odtenkih.

Povabilo na festival zvončkov.