SEVERNA MAKEDONIJA
Našim gasilcem na ulicah stoje ploskali
S prve slovenske gasilske misije se je vrnila še druga odprava. Ko so naši junaki zapustili mesto, ni bilo več niti dima.
Odpri galerijo
Druga enota FOTO: Uprava RS za zaščito in reševanje
S prve slovenske gasilske misije se je v nedeljo zvečer, po 23. urah vožnje, vrnila še druga, 52-članska gasilska odprava, v kateri je bilo 43 primorskih gasilcev z obalno-kraške in severnoprimorske regije ter devet spremljevalcev, ki so v Severni Makedoniji s tamkajšnjimi gasilci in avstrijskimi kolegi uspešno zaključili boj z ognjenimi zublji v gozdovih, intervencijo na deponiji odpada in v mestnem jedru.
Da so bili v enoti sami Primorci, ni bilo naključno, največ požarov se namreč zgodi v obalno-kraški regiji: »Ko smo dobili informacijo, da gre za katastrofalne požare, se je Gasilska zveza Slovenije odločila, da na prvo misijo v zgodovini Slovenije pošlje primorsko odpravo,« nam je povedal operativni vodja druge odprave Marko Adamič.
Ko so slovenski junaki zapustili mesto, je bilo vse pod nadzorom, niti enega dima ni bilo več.
Druga ekipa slovenskih pripadnikov, ki je prevzela naloge prve, je bila pripravljena na najhujše, a jih je na terenu pričakalo bolj stabilno stanje. Prva ekipa požrtvovalnih gasilcev je namreč na terenu že opravila levji delež nalog. Ko so prispeli tja, so bila aktivna le še posamezna žarišča, padlo je tudi nekaj dežja. Ob prihodu so takoj odšli na teren. »Prva skupina gasilcev je požar praktično pogasila. Mi smo sprva izvajali nadzor nad njim, sledila je manjša ponovitev požara, a ker smo bili v kritičnem času na kraju samem, smo ga sanirali takoj. Imeli smo obhod požarišč, s helikopterjem in dronom s termovizijsko kamero smo pregledali celotno linijo požara oziroma roba požarišča in ugotavljali, kje bi se lahko ponovil požar,« pripoveduje sogovornik. Imeli so še dve intervenciji, prva je bila na odlagališču smeti, kjer se je razvil požar in se širil v naravo.
V petek, dan preden so zapustili Severno Makedonijo, so rešili še osem stanovanjskih objektov, ki jih je ogrozil požar v hiši v starem mestnem jedru: »Iz goreče lesene stavbe, prepletene z vejami in ometane z blatom, ki je bila sezidana še pod Turki leta 1900, je sosed še pred našim prihodom odpeljal starejšo ženico, naš medicinec pa ji je zatem ponudil prvo pomoč. Požar je bil ob prihodu popolnoma razvit, pogasili smo ga po dveh urah in pol. Čeprav je hiša v večji meri pogorela, nam je poleg stanovalke uspelo rešiti osem lesenih objektov v neposredni bližini,« pravi Adamič.
Makedonska občina Berovo z okoli 13.000 prebivalci je bila baza operacije, a tam gasilstvo ni razvito, smo izvedeli. Mesto ima le 14 poklicnih gasilcev, prostovoljnih gasilskih društev ne poznajo. »Zelo, zelo slabo so opremljeni. Kar dobijo, dobijo iz donacij, pri čemer novejših tehnologij ne znajo uporabljati. Zanje bomo zato začeli zbirati opremo, tako, ki je še vedno uporabna, a v Sloveniji ne več. Najbolj jim primanjkuje dihalnih aparatov, agregatov, hidravličnega orodja, cevi, čelad, ognjevarnih oblek in rokavic, trojakov, dvojakov in ročnikov,« našteva sogovornik. Pove nam, da so makedonski in celo avstrijski gasilci izrazili željo, da bi prišli na izobraževanje v Slovenijo. Kaj bo vodji odprave najbolj ostalo v spominu? »Kako njihovi požari, ki jih lahko primerjamo z našimi največjimi, gorijo. Predvsem zaradi razlike v reliefu in tleh je bil ta požar hujši od naših. Hvaležni smo za izkušnje, ki smo jih pridobili.«
Slovenci smo v Severni Makedoniji dobro zapisani, pravi, zapomnil si bo tudi pokrajino in srčne ljudi, hvaležnost, ki so jim jo izražali tamkajšnji gasilci in predvsem prebivalci, je bila neizmerna: »Ljudje so nam v gostilnah in ulicah stoje ploskali, hupali z avti, se nam priklanjali. Mnogi so se od nas poslovili s solzami v očeh,« sklene operativni vodja druge odprave.
Ob prihodu so takoj odšli na teren, pravi Marko Adamič. FOTO: občina Komen
Da so bili v enoti sami Primorci, ni bilo naključno, največ požarov se namreč zgodi v obalno-kraški regiji: »Ko smo dobili informacijo, da gre za katastrofalne požare, se je Gasilska zveza Slovenije odločila, da na prvo misijo v zgodovini Slovenije pošlje primorsko odpravo,« nam je povedal operativni vodja druge odprave Marko Adamič.
Ko so slovenski junaki zapustili mesto, je bilo vse pod nadzorom, niti enega dima ni bilo več.
Druga ekipa slovenskih pripadnikov, ki je prevzela naloge prve, je bila pripravljena na najhujše, a jih je na terenu pričakalo bolj stabilno stanje. Prva ekipa požrtvovalnih gasilcev je namreč na terenu že opravila levji delež nalog. Ko so prispeli tja, so bila aktivna le še posamezna žarišča, padlo je tudi nekaj dežja. Ob prihodu so takoj odšli na teren. »Prva skupina gasilcev je požar praktično pogasila. Mi smo sprva izvajali nadzor nad njim, sledila je manjša ponovitev požara, a ker smo bili v kritičnem času na kraju samem, smo ga sanirali takoj. Imeli smo obhod požarišč, s helikopterjem in dronom s termovizijsko kamero smo pregledali celotno linijo požara oziroma roba požarišča in ugotavljali, kje bi se lahko ponovil požar,« pripoveduje sogovornik. Imeli so še dve intervenciji, prva je bila na odlagališču smeti, kjer se je razvil požar in se širil v naravo.
V petek, dan preden so zapustili Severno Makedonijo, so rešili še osem stanovanjskih objektov, ki jih je ogrozil požar v hiši v starem mestnem jedru: »Iz goreče lesene stavbe, prepletene z vejami in ometane z blatom, ki je bila sezidana še pod Turki leta 1900, je sosed še pred našim prihodom odpeljal starejšo ženico, naš medicinec pa ji je zatem ponudil prvo pomoč. Požar je bil ob prihodu popolnoma razvit, pogasili smo ga po dveh urah in pol. Čeprav je hiša v večji meri pogorela, nam je poleg stanovalke uspelo rešiti osem lesenih objektov v neposredni bližini,« pravi Adamič.
Pogorišče pod nadzorom FOTO: Uprava RS za zaščito in reševanje
Makedonska občina Berovo z okoli 13.000 prebivalci je bila baza operacije, a tam gasilstvo ni razvito, smo izvedeli. Mesto ima le 14 poklicnih gasilcev, prostovoljnih gasilskih društev ne poznajo. »Zelo, zelo slabo so opremljeni. Kar dobijo, dobijo iz donacij, pri čemer novejših tehnologij ne znajo uporabljati. Zanje bomo zato začeli zbirati opremo, tako, ki je še vedno uporabna, a v Sloveniji ne več. Najbolj jim primanjkuje dihalnih aparatov, agregatov, hidravličnega orodja, cevi, čelad, ognjevarnih oblek in rokavic, trojakov, dvojakov in ročnikov,« našteva sogovornik. Pove nam, da so makedonski in celo avstrijski gasilci izrazili željo, da bi prišli na izobraževanje v Slovenijo. Kaj bo vodji odprave najbolj ostalo v spominu? »Kako njihovi požari, ki jih lahko primerjamo z našimi največjimi, gorijo. Predvsem zaradi razlike v reliefu in tleh je bil ta požar hujši od naših. Hvaležni smo za izkušnje, ki smo jih pridobili.«
Slovenska odpravaDruga odprava gasilcev s severno-primorske regije so bili gasilci PGD Cerkno, PGD Tolmin, PGD Col, PGD Selo, PGD Spodnja Idrija, PGD Kanal, PGD Dobrovo, PGD Šempeter, PGD Vipava, PGD Dornberk. Z obalno-kraške regije so na prvo slovensko misijo gasilcev odšli iz PGD Postojna, PGD Sežana, PGD Komen, ZGRS Sežana, PGD Knežak, PGD Podgrad, PGD Pobegi-Čežarji, PGD Gradin, PGD Hrvatini, PGD Izola ter GB Koper, so navedli pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
Slovenci smo v Severni Makedoniji dobro zapisani, pravi, zapomnil si bo tudi pokrajino in srčne ljudi, hvaležnost, ki so jim jo izražali tamkajšnji gasilci in predvsem prebivalci, je bila neizmerna: »Ljudje so nam v gostilnah in ulicah stoje ploskali, hupali z avti, se nam priklanjali. Mnogi so se od nas poslovili s solzami v očeh,« sklene operativni vodja druge odprave.
