Našim v dar topla beseda, Afričanom koza
Božič je po krščanskem izročilu dan rojstva Jezusa in naš največji družinski praznik. Na božični dan naj bi ostali doma v miru z najbližjimi. Toda vsi v Sloveniji nimajo te sreče, saj na ta posebni večer ob zimskem solsticiju nimajo s kom posedeti.
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič nam je ob obisku na sedežu te naše največje in gotovo najbolj aktivne dobrodelne organizacije povedal, da je v Sloveniji najmanj 150.000 ljudi, potrebnih materialne pomoči. »Od tega jih je pol takih, ki pomoč potrebujejo vseskozi, da sploh lahko preživijo.« Toda po kratkem premoru je razkril morda še bolj skrb vzbujajoče dejstvo: »Vsaj tretjina pomoči potrebnih je osamljenih in zato na trenutke v še večji socialni stiski. Božič je v tem pogledu zelo občutljiv praznik. Saj veste, vsi gremo že popoldne domov k svojim družinam. Pričakovanje, da bomo spet skupaj, raste že ves december, celotni adventni čas.«
Bolj ko se torej bliža sveti večer, večja je stiska osamljenih.« Zato v Slovenski karitas v zadnjem času poleg zagotavljanja hrane in osnovnih življenjskih potrebščin, zlasti za božič in veliko noč, posvečajo več časa obiskom osamljenih, bolnih in starejših.
Mreža Karitas združuje kar 450 župnij, v katerih skupno deluje več kot 9800 prostovoljcev. Ti so v predbožičnem času obiskali na tisoče osamljenih. »Opažamo, da ljudje potrebujejo pravzaprav najbolj to, da jih nekdo posluša. Običajno ne gre za velike teme, še posebno starejši radi pripovedujejo o tem, kako je bilo, kako so živeli, kaj vse so doživeli v otroštvu in podobno.«
Pismo za lepše dni
V Škofijski karitas Celje, kjer deluje okoli sto prostovoljcev, v humanitarnem centru že vrsto let pripravljajo silvestrovanje. »Vsako leto povabimo ljudi v stiski, tiste z zelo nizkimi prihodki, brezdomce, ljudi z obrobja, bi rekli, in skupaj praznujemo,« nam je povedala Vera Horjak Kravos in dodala, da bodo kljub ukrepom tudi letos poskrbeli, da bodo omenjeni občutili nekaj prazničnega veselja.
»Letos seveda ne bo tradicionalnega silvestrovanja, jim bomo pa silvestrsko večerjo dostavili na dom. Trenutno imamo prijavljenih 26 ljudi.« Da bi zlasti starejše spravili v dobro voljo, so letos izvedli projekt Pismo za lepše dni. Prostovoljci so obiskali domove za starejše in varovancem izročili več kot 3000 pisem.
Hiša odprtih vrat
Zanimiva in malce drugačna je Župnijska karitas v Vuzenici, kjer deluje deset prostovoljk in jo vodi Sabina Praper. Za svoje tridesetletno delovanje so že dvakrat dobili občinsko priznanje. Začelo se je tako, da je v manjši hiši pri cerkvi sv. Nikolaja živel ostareli mežnar. Ko je ta umrl, je hiša ostala prazna.
Oktobra 2020 so na pobudo youngCaritas oblikovali poseben program. Starejši, ki so osamljeni ali pa bi se radi pogovarjali z mladimi, lahko kdo drug v njihovem imenu (s privoljenjem te osebe), se lahko prijavijo na aktivnost Povezani preko telefona: prek telefonske številke 069 928 187 ali spletnega obrazca na www.karitas.si/vau/.
»Pomislili smo, da bi v njej uredili center karitas. Hitro se je pokazalo, da to ne bo le skladišče oblek, ampak da so potrebe večje.« Zaradi marljivega delovanja prostovoljk je župnijska hiša dobila ime Hišica karitas; v njej so uredili nekakšen socialni center, kjer zbirajo pomoč za ljudi, hkrati pa je postala hiša odprtih vrat, kamor se lahko obrnejo vsi, ki so v stiski, se počutijo osamljene, potrebujejo pomoč.
Pomoč črni celini
Kot nam je povedala Jana Lampe, odgovorna za čezmejno delovanje, se v sklopu mednarodne humanitarne pomoči Slovenska karitas odziva na vse večje katastrofe.
"V Slovenski karitas v zadnjem času poleg zagotavljanja hrane in osnovnih življenjskih potrebščin posvečajo več časa obiskom osamljenih, bolnih in starejših.
»Samo letos smo ob različnih krizah, denimo v Indiji, Pakistanu, Libanonu, Venezueli, na Haitiju, Hrvaškem, v BiH, Keniji, Ruandi, na Madagaskarju, zbrali 665.000 evrov v lastnih akcijah in tudi s pomočjo naše države ter jih namenili za pomoč prizadetemu prebivalstvu s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, zdravili in začasnimi zavetišči.« Posebno pozornost prek različnih razvojnih programov in v sodelovanju z našimi misijonarji posvečajo Afriki. Med drugim so si omislili akcijo kupim kozo. »Za nas je to nepredstavljivo, toda za afriško družino ena koza pomeni preživetje, da imajo mleko, gnoj, da pridelajo zelenjavo.« V Vuzenici so z zbranimi prispevki kupili kar 15 koz, Slovenci skupaj pa kar 3000.
9800
prostovoljcev deluje v Slovenski karitas.
Toda kljub vsemu trudu in volji se zdi, da je čedalje več ljudi v osebni stiski. Generalni tajnik Tomažič nam je povedal, da je v zadnjih petih letih močno naraslo število mlajših ljudi v aktivni dobi, ki pridejo po pomoč na Karitas in so brez družine, otrok, osamljeni.
