JUDOVSKE KNJIGE
Nastaja največja judovska zbirka
V murskosoboški knjižnici začeli katalogizacijo judovskih knjig. Molitveniki so v hebrejskem, madžarskem in nemškem jeziku.
Odpri galerijo
Najprej je treba gradivo uspešno zaščititi. FOTOGRAFIJI: Arhiv PiŠk Murska Sobota
V pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) v Murski Soboti so sredi aprila začeli katalogizacijo judovskih knjig, ki so jih hranili v depojih. Molitveniki so v hebrejskem, madžarskem in nemškem jeziku, nekateri so tudi dvojezični.
Knjige so dragocena zapuščina lokalne in regionalne judovske skupnosti pred drugo svetovno vojno. Kot pravi vodja projekta v soboški PiŠK Andrej Pavlič, ki skrbi za domoznansko zbirko in bo poskrbel tudi za katalogizacijo judovskih knjig, je najprej potrebna ustrezna zaščita gradiva. Da bi knjige primerno zaščitili, so jih podobno kot druge prekmurske raritete že ovili v brezkislinski karton.
Večina je bila izdanih v obdobju med letoma 1836 in 1942, med njimi je tudi nekaj antikvarnih izvodov, ki so izšli do leta 1835. Delo soboških knjižničarjev spremlja Izraelska nacionalna knjižnica v Jeruzalemu, ekipa strokovnjakov za katalogizacijo po mednarodnih standardih in z ustreznim znanjem jezikov pa že viha rokave in jih bo sproti obveščala o morebitnih zanimivih odkritjih. Jezikovno bo zbirko pregledala Maja Kutin, poznavalka judovstva in hebrejščine, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu.
»Zaključke projekta bomo predstavili javnosti in molitvenike postavili na ogled predvidoma letos jeseni, saj naj bi se projekt končal do začetka novega šolskega leta. Zahvaljujemo se Pomurskemu muzeju Murska Sobota, ki nam je za zbirko podaril 14 judovskih molitvenikov, nekatere je zbral pokojni mag. Franc Kuzmič. Naša judovska zbirka bo tako štela 98 knjig, večinoma molitvenikov, in bo največja tovrstna zbirka v kateri koli slovenski knjižnici. V eno se je podpisal zadnji soboški rabin Lazar Roth,« poudarjajo v PiŠK Murska Sobota.
Delo soboških knjižničarjev spremlja Izraelska nacionalna knjižnica v Jeruzalemu.
Večina je bila izdanih v obdobju med letoma 1836 in 1942, med njimi je tudi nekaj antikvarnih izvodov, ki so izšli do leta 1835. Delo soboških knjižničarjev spremlja Izraelska nacionalna knjižnica v Jeruzalemu, ekipa strokovnjakov za katalogizacijo po mednarodnih standardih in z ustreznim znanjem jezikov pa že viha rokave in jih bo sproti obveščala o morebitnih zanimivih odkritjih. Jezikovno bo zbirko pregledala Maja Kutin, poznavalka judovstva in hebrejščine, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu.
Večina judovskih knjig, ki so jih hranili v depojih, je bila izdanih v obdobju med letoma 1836 in 1942.
»Zaključke projekta bomo predstavili javnosti in molitvenike postavili na ogled predvidoma letos jeseni, saj naj bi se projekt končal do začetka novega šolskega leta. Zahvaljujemo se Pomurskemu muzeju Murska Sobota, ki nam je za zbirko podaril 14 judovskih molitvenikov, nekatere je zbral pokojni mag. Franc Kuzmič. Naša judovska zbirka bo tako štela 98 knjig, večinoma molitvenikov, in bo največja tovrstna zbirka v kateri koli slovenski knjižnici. V eno se je podpisal zadnji soboški rabin Lazar Roth,« poudarjajo v PiŠK Murska Sobota.
