Nataša Šram: Šola in starši predolgo čakali, da se problem reši sam

LJUBEČNA – Na OŠ Ljubečna imajo velike težave z enim od učencev sedmega razreda, ki se do sošolcev nasilno vede. Kot smo že poročali, zmerja sošolce, jim grozi in uničuje njihove stvari. Eni izmed sošolk je zagrozil, da jo bo ubil, drugemu sošolcu je vzel očala in se nanje pomokril. Če se mu otroci uprejo ali mu kaj naredijo, pokliče svojega očeta. Ta je že dvakrat prišel v šolo in želel obračunati s sinovimi vrstniki, zaradi česar ga je šola prijavila policiji. 

Šola sodeluje s Centrom za socialno delo Celje, deček pa je dobil že tri vzgojne ukrepe. Prešolanje je možno le, če ga druga šola vzame in se s tem strinjajo starši. V primerno ustanovo, kjer bi ga lahko obvladali in mu pomagali, ga lahko premesti samo sodišče.

Starši otrok so nezadovoljni z ukrepi šole, ravnatelj je očeta policiji prijavil šele pri drugem izbruhu, zato zahtevajo, da nasilnemu učencu najdejo primernejše šolsko okolje ali pa njihovih otrok v šolo več ne bo.

Angelca Likovič: Zabrisali smo meje, kaj je dovoljeno in kaj ne

Dolgoletna ravnateljica Angelca Likovič je za nas komentirala opisani primer: »Danes je v naših osnovnih šolah marsikaj narobe, učitelji nimajo več prave avtoritete in moči. Zabrisali smo meje, kaj je dovoljeno in kaj ne. Ukinili smo ocenjevanje vedenja in tudi zato imamo tako stanje. Zakaj pa govorimo o vzgojno-izobraževalnem procesu, torej vzgojo dajemo na prvo mesto ... Z vzgojo celostno oblikujemo mladega človeka, izobraževal pa se bo vse življenje. Mnogi starši so zelo problematični, zagovarjajo svoje otroke in tudi doma ne znajo postaviti prave meje. Danes biti učitelj v tej demokraciji anarhiji ni lahko.
 
Najboljše bi bilo, da ravnatelj skupaj s starši sprejme jasen sklep; določiti čas (teden), da se zadeva uredi. Povabi naj starše učenca, ki dela težave, da so prisotni pri pouku, da vidijo, kako se obnaša njihov otrok. Jasno povedati staršem: če se ne bo umiril, ga bodo prešolali. Ravnatelj naj se dogovori z drugo šolo. To smo počeli tudi takrat, ko sem bila jaz ravnateljica, ko smo to zagrozili, so se zadeve uredile in ni bilo treba nobenega prešolati,« meni Likovičeva. »Učitelj ima pravico zahtevati od vseh učencev, da ne motijo pouka in aktivno sodelujejo. Starši pa imajo pravico zahtevati tako klimo v razredu, da učenci lahko sodelujejo. Šola mora hitro ukrepati, odgovoren je ravnatelj. Takoj morajo poiskati rešitev, ki bo za vse najprimernejša.« 

Nataša Šram: Pomoč, pogovor, sodelovanje in zunanji strokovnjaki so odgovor

Nataša Šram, predsednica društva Svet staršev, pravi, da z društvom iz omenjene šole ni nihče kontaktiral, zato lahko samo predvideva in ugiba o resničnosti dogodkov po pregledu novic in spletnih komentarjev staršev. Opozarja pa, da nasilje ni problem, ki bi bil neodvisen in nepovezan s širšim družbenim kontekstom.

Šramova je mnenja, da so starši obeh strani predolgo čakali, da bi se problem rešil sam od sebe. »Včasih menijo, da morajo otroci sami poračunati med seboj, včasih menijo, da so že, in podobno. Vendar je medvrstniško nasilje veliko več kot medsebojno obračunavanje. Pokaže, da v šolah ni prostora, kjer bi problem obravnavali in ga začeli reševati. Paradoks tega pa je, da v šoli so prostori za reševanje teh problemov, 66. člen ZOFVI tudi omogoča, da se starši in šola združijo in si najdejo zunanjo strokovno pomoč. Med najbolj kompetentne štejemo te: Društvo za nenasilno komunikacijo, ISA institut, Unicef – Program Povej, Policija – Nasilje nad vrstniki.«

Šoli Šramova priporoča, da se obrne na strokovnjake in izobražuje učitelje, kako sodelovati z učenci in starši, staršem pa, da vzpostavijo stik prek predstavnika staršev in podprejo zunanjega izvajalca, da vstopi v šolo in se loti problema.

»Kot družba moramo preseči težnjo po trganju socialnih in družbenih vezi izstopajočih posameznikov. Staršem predlagamo, da se dogovorijo, kaj želijo, k čemu bodo v partnerstvu s šolo stremeli in ali bodo zakonski cilji vzgoje in izobraževanja uresničevani, kot so vseživljenjska socializacija in varno učno okolje vseh. V pogovor, dogovore, argumentacijo in sklepe naj obvezno vključijo tudi 'problematične starše'. Zgodbe, ki so v ozadju nasilnega obnašanja, nas po navadi ne naredijo jezne, ampak nas razžalostijo. Pomoč, pogovor, sodelovanje in zunanji strokovnjaki so odgovor. Kadar koli se lahko obrnejo tudi na nas za analizo problema,« je povedala Šramova.