Navdihnili so jo morski prašički

Noise glasba, ki je dobila ime po hrupu in distorziji, ki veljata kot najbolj izstopajoča elementa, še zdaleč pa nista enaka, sega v začetek 20. desetletja, ko se je vzporedno z industrijsko revolucijo začelo iskanje nekonvencionalnih glasbenih praks sočasno s futurističnim gibanjem in dadaizmom. Med najpogostejšimi imeni s tega področja so Luigi Russolo, Edgard Varèse, John Cage, Lou Reed z albumom Metal Machine Music, scena je močna tudi na Japonskem z ustvarjalci, kot sta Merzbow in Masonna. Gre za glasbo, ki je v svoji osnovi antiinstrumentalna, neredko statična, atonalna in glasna. To pa ne pomeni, da nima inteligence in da jo lahko izvaja vsak, ki se je loti.

Najprej ga ni razumela

Na prvo marčno soboto je v klubu Buganvilla rock na Gran Canarii (Kanarski otoki) v okviru projekta Buganoise nastopila slovenska noise glasbenica in ustvarjalka Maša Močnik, ki se je s tovrstno glasbo seznanila pred desetimi leti. »Z njo so me spoznali fant in njegovi prijatelji. Slednji – danes so to moji najboljši prijatelji – se s to glasbo, delovanjem na področju alternativne kulture in širjenjem estetike noisa aktivno ukvarjajo že več kot dve desetletji. Priznam, najprej ga nisem razumela, saj je noise toliko oddaljen od splošne predstave o glasbi kot ponudnici estetskega užitka, da je bilo težko sprejeti idejo, da nekdo toliko truda, časa in denarja posveča nečemu, kar je kratko malo – grozljiv hrup. Nato pa se mi je leta 2012 pri pisanju reportaže o Noise Festu Ljubljana skozi pogovore s takratnimi nastopajočimi odprl povsem nov svet. Najbolj me navdušuje, da je vsak noise projekt zvočni izraz ustvarjalčevega jaza, njegovega življenja, mišljenja … da ima vsak svojo zgodbo. Noise je treba začutiti, ne samo poslušati, tudi na neki nadzaznavni, meditativni ravni. In bila sem zasvojena.«
V Sloveniji imamo dva večja in vsakoletna noise festivala, eden poteka v Ljubljani, drugi v Trbovljah, posamezne koncerte večinoma gostijo alternativni klubi. »Noise bendi so pogosto v koncertnih programih z drugimi alternativnimi zvrstmi ali pa ambientalno glasbo. Ker jih ima veliko poleg zvoka umetniški performans, so prisotni tudi na medžanrskih gledališko-improvizacijskih dogodkih.«

Močnikova je imela svoj prvi nastop oktobra 2017 na Mrožfestu v Ljubljani, na Kanarskih otokih pa je nastopila z zanimivim in izvirnim projektom Morče. »Ko sem iskala zvočni izraz za svoj projekt, najprej nobena ideja ni bila tista prava. Takrat sem še imela morske prašičke – moji štirje hišni ljubljenčki te vrste so danes žal že vsi pokojni. Ti prisrčni kosmatinci zahtevajo hrano pogosto in v zelo visokih frekvencah: Viku, viku, viku! Osupljivo glasni so, in nekoč sem pomislila, joj, kakšen hrup. Ideja je bila tu! Ker sem ljubiteljica živali, mislim, da mi je to, da jih naredim še glasnejše, njihov glas povzdigujem na koncertno raven in ga umetniško preoblikujem, preprosto pisano na kožo. Uporabljam torej posnetke njihovega oglašanja kot vzorce, ki jih modificiram z elektronskimi klaviaturami.« Morče je odrski dogodek, ki je vedno dobro sprejet, prav zaradi zanimive ideje. Vsi, ki bi ga radi doživeli, bomo imeli naslednjo priložnost na Zasavje Noise Fest International v Vašhavi Rudnika Trbovlje drugi konec tedna v septembru. Pa še to, februarja je izšel Mašin prvi samostojni album Stay Away from the Refrigerator pri založbi Debila Records.