OGROŽENA VRSTA
Ne boste verjeli, kaj je ujel na bencinskem servisu (FOTO)
Ena od strank je med čakanjem pred blagajno reševala skrivnostno ptico, ki se je znašla v prostoru.
Odpri galerijo
Sloka je v Sloveniji redka gnezdilka, ki je bila v gnezditvenem obdobju zabeležena posamič v različnih delih države. FOTO: Mavric Pivk, Delo
Kupec na bencinskem servisu si pri vstopu v prodajalno verjetno ni misli, da bo pri izhodu postal rešitelj ptice, a ravno to mu je polepšalo dan. Na zasneženi dan je rešil ptico s prepoznavnim dolgim kljunom. Kot pravi rešitelj, je ptico ujel, nato so jo nekoliko ogreli, dali na suho in varno pod streho. Ptica je pozneje, ko se je odpočila in pogrela, odletela v svet.
Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je za Slovenske novice razkrila, da gre za zelo redko ptico pri nas.
Ptica na fotografiji je sloka (Scolopax rusticola). Prepoznamo jo po njenih rjavi kamuflažni barvi in izrazito dolgem kljunu, ki je dobro oživčen in pomaga sloki pri iskanju deževnikov. Druga najbolj izrazita značilnost pa so njene oči. Te so se med evolucijo pomaknile na vrh glave, da ji omogočajo 360-stopinjski vid in s tem hitrejšo zaznavo njenih plenilcev.
Pravzaprav ne gre za nič nenavadnega. Sloke se v jesenskem času pojavijo pri selitvi, ki se v tem času končuje. Sloka je v Sloveniji redka gnezdilka, ki je bila v gnezditvenem obdobju zabeležena posamič v različnih delih države. Ocenjena velikost gnezdeče populacije je 30–50 parov. V Sloveniji občasno prezimuje na Primorskem.
Gre za zelo skrivnostno ptico, ki se zaradi barve svojega perja zelo dobro zlije z okolico, zato jo tudi težje opazimo. Čez dan se sloke najraje zadržujejo in skrivajo v gosto zaraščenih predelih gozda, ponoči pa se odpravijo na travnike, kjer se prehranjuje z deževniki.
Sloko ogrožajo spremembe v kmetijstvu in gozdarstvu: premena vlažnih travnikov v njive, sečnja vlažnih gozdov in mejic, opuščanje ekstenzivne paše, nadomeščanje hlevskega gnoja z umetnimi gnojili (negativen vpliv na deževnike) in uporaba pesticidov, ki siromašijo talno favno.
V Evropi jih lovci letno postrelijo 3–4 milijone, podatki pa že kažejo na nevzdržnost lova in ustvarjanje ponornih populacij. V zvezi s tem je skrb vzbujajoča želja slovenskih lovcev, da se sloko uvrsti med lovne vrste.
Sloka je ptica selivka, ki se v času prezimovanja zadržuje predvsem v Sredozemlju in Franciji. Njeno pristnost pozimi pogojuje daljša obdobja brez slane in hladnih temperatur. Selitev se začne konec septembra in v naših krajih doseže vrhunec v prvih tednih novembra. Nekatere sloke poskušajo prezimiti v srednji Evropi in se odpravijo južno šele, ko zamrznejo tla ali zapade sneg. Večina osebkov, ki ji lahko opazujemo v Sloveniji, pride z območja Baltika, iz Finske in predvsem Rusije. Po podatkih raziskav z GPS-oddajniki Slovenijo prečkajo ptice, ki prezimujejo v Italiji, južni Franciji in Španiji. Zanimiv pa je tudi podatek sloke, ki je prezimovala v Padski nižini in se prek Slovenije odpravila na gnezdišča v 6.200 kilometrov oddaljenem kraju v ruski oblasti Irkutsk. Je zelo dobra letalka in se seli predvsem ponoči, ko lahko v eni noči preleti do 100 km. S prezimovališč se na gnezdišča odpravijo v drugi polovici marca.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali video.
Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je za Slovenske novice razkrila, da gre za zelo redko ptico pri nas.
Za katero ptico gre na sliki?
Ptica na fotografiji je sloka (Scolopax rusticola). Prepoznamo jo po njenih rjavi kamuflažni barvi in izrazito dolgem kljunu, ki je dobro oživčen in pomaga sloki pri iskanju deževnikov. Druga najbolj izrazita značilnost pa so njene oči. Te so se med evolucijo pomaknile na vrh glave, da ji omogočajo 360-stopinjski vid in s tem hitrejšo zaznavo njenih plenilcev.
Kako nenavadno je, da se je znašla v naših krajih?
Pravzaprav ne gre za nič nenavadnega. Sloke se v jesenskem času pojavijo pri selitvi, ki se v tem času končuje. Sloka je v Sloveniji redka gnezdilka, ki je bila v gnezditvenem obdobju zabeležena posamič v različnih delih države. Ocenjena velikost gnezdeče populacije je 30–50 parov. V Sloveniji občasno prezimuje na Primorskem.
Kako pogosto sloko opazijo člani vašega društva?
Gre za zelo skrivnostno ptico, ki se zaradi barve svojega perja zelo dobro zlije z okolico, zato jo tudi težje opazimo. Čez dan se sloke najraje zadržujejo in skrivajo v gosto zaraščenih predelih gozda, ponoči pa se odpravijo na travnike, kjer se prehranjuje z deževniki.
Kaj ogroža njihov obstoj?
Sloko ogrožajo spremembe v kmetijstvu in gozdarstvu: premena vlažnih travnikov v njive, sečnja vlažnih gozdov in mejic, opuščanje ekstenzivne paše, nadomeščanje hlevskega gnoja z umetnimi gnojili (negativen vpliv na deževnike) in uporaba pesticidov, ki siromašijo talno favno.
V Evropi jih lovci letno postrelijo 3–4 milijone, podatki pa že kažejo na nevzdržnost lova in ustvarjanje ponornih populacij. V zvezi s tem je skrb vzbujajoča želja slovenskih lovcev, da se sloko uvrsti med lovne vrste.
V tem obdobju bi sloka verjetno že morala biti kje v toplih krajih?
Sloka je ptica selivka, ki se v času prezimovanja zadržuje predvsem v Sredozemlju in Franciji. Njeno pristnost pozimi pogojuje daljša obdobja brez slane in hladnih temperatur. Selitev se začne konec septembra in v naših krajih doseže vrhunec v prvih tednih novembra. Nekatere sloke poskušajo prezimiti v srednji Evropi in se odpravijo južno šele, ko zamrznejo tla ali zapade sneg. Večina osebkov, ki ji lahko opazujemo v Sloveniji, pride z območja Baltika, iz Finske in predvsem Rusije. Po podatkih raziskav z GPS-oddajniki Slovenijo prečkajo ptice, ki prezimujejo v Italiji, južni Franciji in Španiji. Zanimiv pa je tudi podatek sloke, ki je prezimovala v Padski nižini in se prek Slovenije odpravila na gnezdišča v 6.200 kilometrov oddaljenem kraju v ruski oblasti Irkutsk. Je zelo dobra letalka in se seli predvsem ponoči, ko lahko v eni noči preleti do 100 km. S prezimovališč se na gnezdišča odpravijo v drugi polovici marca.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali video.
